Meseci negotovosti o Gorenjevi prihodnosti so minili. Po opravljenem skrbnem pregledu se je japonska multinacionalka Panasonic odločila, da ne bo prevzela Gorenja. Novica je šokirala marsikoga, od Gorenjevega vodstva do številnih zaposlenih, navsezadnje tudi male delničarje, ki so si obetali visoke zaslužke. Vrednost Gorenjeve delnice se je namreč letos zvišala za okoli 100 odstotkov, veliko tudi na račun raznih špekulativnih nakupov.
Po pojasnilih Gorenja je direktor Panasonic Corporation Tetsura Homme predsednika uprave Gorenja Franja Bobinca obvestil, da so po opravljenem skrbnem pregledu končali proces vrednotenja in presoje, upoštevajoč vse relevantne dejavnike, kot so trenutne razmere na trgu, lastniška struktura družbe, analiza rezultatov skrbnega pregleda in podobno. »Na tej podlagi smo sklenili, da zviševanje lastniškega deleža v Gorenju ni v skladu s trenutno investicijsko strategijo Panasonic Corporation. Zato vas v skladu s sporazumom o strateškem partnerstvu obveščamo, da ne bomo nadaljevali prevzemnega postopka,« je povedal Homme. Pri tem je dodal, da zelo cenijo sodelovanje z Gorenjem in da se nadejajo njihovega partnerstva tudi v bodoče. Strateško partnerstvo je Gorenje z japonsko korporacijo sklenilo leta 2013. Takrat je Panasonic, ki je lani dosegel okoli 70 milijard prihodkov od prodaje, v Gorenje vložil 10 milijonov evrov in pridobil dobrih 10 odstotkov Gorenjevih delnic.
Predsednik in generalni direktor Panasonic Europe Laurent Abadie pa je dejal, da se je vrednost Gorenjeve delnice v zadnjih nekaj mesecih podvojila in da prevzem po takšnih cenah ne bi bil smotrn. Po njegovih pojasnilih so bile ugotovitve v skrbnem pregledu v okviru pričakovanj, na odločitev, da ne prevzamejo Gorenja, pa niso vplivale domnevna zloraba notranjih informacij, sestava vodstvene ekipe, lastniška struktura, niti načrtovani izstop Britancev iz EU. Po napovedih Abadieja namerava Panasonic v Gorenju zadržati 10,74-odstotni lastniški delež.
Kot je pojasnil profesor z ljubljanske ekonomske fakultete dr. Janez Prašnikar, je Panasonic preučeval Gorenje predvsem z vidika strateških učinkov v Evropi. Po njegovi oceni so se Japonci odločili, da v Evropi ne bodo širili proizvodnih zmogljivosti. Kakršne koli so že bile ugotovitve po opravljenem skrbnem pregledu, po Prašnikarjevem prepričanju niso imele vpliva na končno odločitev, saj bi z izboljšanjem Gorenjevega poslovanja lahko povečali vrednost družbe.
Direktor naložbenega sektorja v družbi KD Skladi Aleš Lokar, ki je v preteklosti sodeloval v več skrbnih pregledih, je povedal, da v tovrstnih postopkih kupec vedno najde kaj, s čimer lahko zbija ceno, nikoli pa se ni našlo česa, kar bi preprečevalo prevzem. Tudi po njegovem mnenju je v ozadju strateška odločitev, ki pa ni bila nepričakovana.
Ko se je pred meseci spremenila uprava Panasonica, nadaljuje Lokar, je novo vodstvo omenjalo spremembo strategije: »Po njej se bo Panasonic usmeril v tehnološko zahtevnejše operacije, kot so baterije za električne avtomobile, pri izdelavi solarnih panelov pa bo sodeloval z ameriško družbo Tesla.«
V intervjuju za Dnevnik je Orhan Sayman, regionalni direktor prodaje turške skupine Arçelik (lastnik blagovne znamke Beko, Gorenjevega neposrednega konkurenta), lani dejal, da v svetu bele tehnike obstaja vse hujša konkurenca in da je dolgoročni obstoj samostojnega Gorenja vprašljiv. Kdo bi torej lahko bil strateški partner za velenjsko družbo? »Veliko jih ni. Turki niso zaželeni, če bi se pojavili Kitajci, pa bi bil upor. Zato bo Gorenje težko našlo ustreznega strateškega partnerja,« je ocenil Lokar. Ker v panogi poteka neizprosen konkurenčni boj, marže so pod pritiskom, pot do dobička pa težka, se bo moralo Gorenje v prihodnosti po njegovem mnenju krepko potruditi, predvsem pa usmeriti v osnovno dejavnost, ne pa da se v okoli 50 odvisnih družbah ukvarja z marsičim. »V stoletni zgodovini se je pokazalo, da obstajajo le redke družbe, ki znajo upravljati konglomerat,« je opozoril Lokar. Po njegovi oceni Gorenje z visoko zadolženostjo in nizko maržo ne bi preživelo podobne gospodarske krize, kot smo ji bili priča leta 2008. Zato bi bilo smiselno, da odproda številne hčerinske družbe, ki se ne ukvarjajo z osnovno dejavnostjo, denar pa nameni za znižanje dolgov in naložbe.
Vrednost delnice se bo znižala
Zaradi Panasonicove odločitve se bo po napovedih poznavalcev borznih trgov vrednost Gorenjeve delnice na kratek rok znižala. Po drugi strani pa bi uresničevanje optimistično zastavljenih načrtov vplivalo na ponovno rast cene delnice. Uprava in nadzorni svet Gorenja sta danes poudarila, da Panasonicova odločitev o tem, da trenutno ne bo zviševal lastništva v družbi, ne vpliva na cilje in samostojen razvoj Skupine Gorenje, ki jih je družba zapisala v strateškem načrtu. Po njem naj bi se prihodki od prodaje z lanskoletnih 1,2 milijarde evrov v letu 2020 zvišali na 1,5 milijarde evrov, dobiček iz poslovanja pa presegel 70 milijonov evrov. Ta je v prvih devetih mesecih letos sicer znašal dobrih 25 milijonov evrov, kar v primerjavi z enakim obdobjem lani prestavlja 54-odstotno rast. Čisti dobiček pa je v prvih treh četrtletjih znašal 4,1 milijona evrov, medtem ko je v enakem obdobju lani družba pridelala 9,4 milijona evrov izgube.
Prihodki od prodaje Skupine Gorenje so v prvih devetih mesecih letos zvišali za 2,9-odstotka, kar je bilo skladno z načrti. V Gorenju ocenjujejo, da bodo v zadnjem kvartalu dosegli najvišjo četrtletno prodajo letos – od 340 do 350 milijonov evrov, celotna skupina pa dosegla načrtovani čisti dobiček v višini 7,6 milijona evrov. Kot so še pojasnili, je neto finančni dolg v višini dobrih 405 milijonov evrov ob sicer višjih prihodkih na primerljivi ravni kot lani.
Kot je pojasnil predsednik vlade Miro Cerar je Panasonic sprejel poslovno odločitev, ki jo moramo spoštovati.
