Pravljica o JLA

Podpisal bi to, kar je napisano v prispevku Dragana Petroviča v Dnevniku. Tudi sam sem preživel veliko časa v Domu JLA na Vrhniki, kjer smo otroci igrali namizni tenis, kegljali in kasneje hodili na plese. Vojsko sem leta 1970 služil v Beogradu, v Titovi gardi v spremljevalnem bataljonu vrhovnega štaba, v tankovski četi, ki je imela neposredno nalogo varovanja Belega dvora. Bil sem naš, bi se reklo po naše. Garaže so bile v neposredni bližini Belega dvora. Moj poveljnik je bil kapetan Momir Talič, na ta položaj ga je postavil maršal Tito osebno. Bil je najboljši tankist v armadi. Imeli smo takrat najmodernejše tanke T 55A, že z laserskimi daljinomeri in IC-sistemi. Jaz sem bil v izvidniški tankovski četi na takrat poponoma novih ruskih amfibijah BRDM 2 in PT 75. Kar vem o oklepu, me je naučil Talić; ta je bil edini general JLA, ki je prestopil v srbsko vojsko in postal načelnik generalštaba pri Plavšićevi, kasneje je zaradi aretacije zamenjal Mladića. Leta 2003 je bil na Dunaju aretiran, odpeljan v Haag, zaradi raka na pljučih izpuščen in je umrl doma.