Kaj tiči za tem, da se je trend gibanja obrnil navzdol in po nekaj mesecih ubral povsem nasprotno pot, je tako nova naloga za Agencijo za trg vrednostnih papirjev, ki že nekaj časa pregleduje preteklo trgovanje z delnicami velenjske družbe prek fiduciarnih računov. Preiskava se je po naših informacijah razširila že na dober ducat držav. Agencija skuša odkriti, ali se je z informacijo, da bo Panasonic sploh opravil skrbni pregled Gorenja, na temelju katerega se bo nato morebiti odločil za povečanje svojega deleža v družbi, kdo okoristil. Mimogrede pa je regulator ovadil še prvega moža Gorenja Franja Bobinca, ki je to notranjo informacijo pet dni pred javno objavo zaupal tudi nepooblaščeni osebi, predsedniku vlade.
Ni težko predvideti, v katero smer se bo po sprostitvi trgovanja delnica gibala v prihodnjih dneh. Padca ne bodo mogli preprečiti niti včeraj objavljeni rezultati o dobrem poslovanju v prvih devetih mesecih letos, ko »družba po temeljitem poslovnem in finančnem prestrukturiranju začenja žeti odločitve zadnjih let«.
Odločitev Japoncev je ne glede na vse razlage udarec za velenjskega proizvajalca bele tehnike. Kaj konkretno je pravzaprav uradno botrovalo Panasonicovi odločitvi? Najprej menda dejstvo, da so šele po opravljenem skrbnem pregledu ugotovili, da povečanje lastniškega deleža v Gorenju ni skladno z njihovo trenutno investicijsko strategijo. Drugič pa tudi dejstvo, da se je vrednost delnice Gorenja v zadnjih štirih mesecih močno zvišala in bi bila cena zagotovitve večjega lastniškega deleža zato v tem trenutku previsoka. To pa dejansko pomeni, da so po opravljenem skrbnem pregledu očitno ugotovili, da se jim investicija v povečanje deleža oziroma prevzem ne glede na sinergije in znanje, ki bi ga dolgoročno prinesli Gorenju, ne bi povrnila.
Odločitev Japoncev bo nedvomno odmevala čez meje in na Gorenjevo ime ne bo vplivala dobro, saj je lahko ta odločitev tudi razvojni udarec; zagotovo pa se ne bo mogoče izogniti niti špekulacijam o tem, kaj vse je v ozadju morebiti še lahko botrovalo Panasonicovi odločitvi. Je v ozadju tudi dejstvo, da zaradi veljavne strategije upravljanja državnega premoženja država svojega deleža v Gorenju ne more prodati? So krive morebitne luknje, ki so jih odkrili po tem, ko so pod drobnogled vzeli Gorenjeve finance, ali pa jih ni prepričal pregled proizvodnje in ugotovitev, da s prevzemom Gorenja ne bi zagotovili zadovoljivega povečanja tržnega deleža.
Gorenjevi izdelki so pod močnim udarom konkurence in ta ocenjuje, da velenjska družba nima možnosti za samostojno prihodnost. Samostojna pot je sicer v strategiji družbe začrtana do leta 2020, torej le še za štiri leta. Kaj pa potem? Gorenje se je zadnja leta ukvarjalo predvsem s prestrukturiranjem virov financiranja in pri tem veliko zamudilo. Edina svetla točka, ki za slovensko okolje za zdaj prihaja iz dežele vzhajajočega sonca je tako odločitev Jaskave, da pri nas zgradi tovarno robotov. Ali pa, če špekuliramo do konca, bodo Japonci ob pričakovanem strmoglavljenju delnice Gorenja ugotovili, da velikega razkoraka z njihovo trenutno investicijsko strategijo morebiti ni več.
