Trump! Ups, kaj pa zdaj?

Utišani analitiki

»To je zgodovinski trenutek. Po pravici povedano nisem čisto verjel, da mu bo uspelo. Videli smo, proti kakšnim silam se je boril in kaj vse so govorili mediji, ki so tudi vame zasajali seme dvoma. Bi pa vsem, ki jih skrbi, kaj bo Trump počel, rekel, da mu bodo gledali pod prste verjetno bolj kot kateremu koli predsedniku, kar jih je kdaj bilo na svetu. Strahovi, da predstavlja tveganje, zato niso na mestu. Čudovito bo,« je prve vtise strnil mlajši moški, ki se je predstavil kot Dan. Na glavi je imel čepico z zdaj že razvpitim sloganom. »Naredimo Ameriko spet veličastno.«

To bo poskušal storiti 70-letni politični outsider Donald Trump, ki bo predsedovanje prevzel 20. januarja prihodnje leto, prva dama pa bo postala njegova v Sloveniji rojena soproga Melania. Trump je na volilni dan utišal analitike in avtorje javnomnenjskih raziskav, med katerimi so mu nekateri dajali le dva odstotka možnosti za zmago. Slavil je v vseh štirih največjih nihajočih državah (Ohio, Pensilvanija, Florida in Severna Karolina), v nasprotju z vsemi napovedmi učinkovito posegel na demokratski teren ter Clintonovi prizadejal največji poraz v njeni tridesetletni politični karieri. Za povrhu je njegova republikanska stranka obdržala večino v obeh domovih kongresa, kar Trumpu v izhodišču obeta lažje delo, ko bo treba skozi zakonodajno telo spraviti zakone ali imenovati sodnike.

Toda tako ni kazalo od začetka. Prvi podatki so nakazovali zgodovinsko visoko udeležbo latinskoameriških volilcev, sedemdeset odstotkov teh pa je podprlo Clintonovo. Pričali so, da je udeležba žensk tako visoka, da bo več kot izničila belske moške delavskega razreda, ki so večinoma podprli Trumpa. Konservativni komentator Charles Krauthammer je na vprašanje, ali napoveduje zmago Clintonove, odgovarjal mrkega obraza: »Če me stisnete v kot, bom to storil.« Vse je kazalo, da so temelji zadnji mesec prevladujočega optimizma v taboru Clintonove trdni. To se je lepo videlo v kongresnem centru Javits na zahodu Manhattna, ki ga je demokratka najela za praznovanje slavja. Pred njim so dolge kolone privržencev čakale na vstop na dogodek, ki je obetal čudovito zabavo.

A čudovita zabava se ni nikoli zgodila. Nekje ob osmih zvečer so začeli prihajati prvi rezultati iz ključnih zveznih držav. »Pretesno, da bi razglasili zmagovalca,« so se glasile napovedi televizij. Med prisotne se je počasi selil nemir in se razraščal. Ankete so očitno podcenile udeležbo republikancev v neurbanih predelih ključnih zveznih držav in tihe volilce, ki so skrivali svojo opredeljenost, medtem ko je doma ostalo sedem milijonov več demokratskih volilcev kot leta 2012.

Točka, ki je zlomila dobro vzdušje v centru, je prišla nekaj po enajsti. Takrat so razglasili Trumpovo zmago v Severni Karolini. To še ni pomenilo poraza Clintonove, je pa pot do njene zmage začela vijugati strmo navkreber. Prostor za zabavo se je začel prazniti. »Mislila sem, da grem na veselico, odhajam pa s komemoracije, kjer drug drugega tolažimo z objemi. A še upam, da bo zmagala,« je rekla Cassandra Crimen.

Upanje je bilo zaman. Trump je dobil Florido in Ohio, rezultati, ki so sproti pritekali iz drugih ključnih zveznih držav, so mu obetali zmago. Ob dveh zjutraj je pred privržence prikorakal šef kampanje Clintonove John Podesta in rekel, da se ne bo pojavila v javnosti. To je bilo nenavadno, saj na ameriških volitvah poraženec ponavadi prvi stopi pred kamere. Razumelo se je tako, kot da Clintonova poraza morda ne bo priznala. Končalo se je drugače.

Predsedniški Trump

Pol ure za nastopom Podeste so televizije republikancu prisodile Pensilvanijo in vsega je bilo konec. Trump je presegel magično število 270. Postal bo 45. ameriški predsednik. V hotelu New York Hilton Midtown ob Šesti aveniji, pred katerim so se zbrale trume, je stopil pred svoje privržence in ameriško javnost ter uprizoril nastop, kakršnega ni imel še nikoli. Zvenel je predsedniški. Povedal je, da mu je Clintonova čestitala za zmago, in dejal, da ji mora biti Amerika hvaležna za vse njeno delo. »Obljubljam, da bom predsednik vseh. Zdaj je čas, da zacelimo rane in stopimo skupaj,« je rekel. Sporočilo je poslal tudi v svet: »Amerika ne bo iskala konfliktov, ampak sodelovanje z vsemi, ki ga bodo želeli.«

Poenotenje Amerike ne bo lahko. V ZDA sta se v konfliktni kampanji še utrdila tabora, ki bi potrebovala mirovnega posrednika. »Ne bom mu dala priložnosti. Spakirala bom kovčke in se preselila v Pariz. Je nasilnež in ZDA bodo pod njim razbita država,« je rekla Chong Cha. Dvajset ulic stran so se privrženci republikancev o Clintonovi drli: »Zaprite jo!« in to med tem, ko je Trump govoril, da bi ji morali biti hvaležni.

Clintonova je včeraj v skladu z ameriško tradicijo vsaj za kratek čas dostojanstveno zakopala bojno sekiro. Priznala je poraz in dejala: »Trumpu dolgujemo, da smo do njega odprtega duha in mu damo možnost, da vlada.« Izgubila je, čeprav je dobila več glasov volilcev od Trumpa – takšen je ameriški sistem in enako se je leta 2000 zgodilo demokratu Alu Goru. O svojih načrtih za naprej ni govorila. Bržkone jih ni niti kovala, ko je bila tako kot večina javnosti prepričana, da se bo januarja selila v Belo hišo. Namesto tega tja odhaja Trump, prvič že jutri, saj ga je tja povabil predsednik Barack Obama. Tranzicija oblasti se začenja.