»Ameriški ljudje so spregovorili, ameriški demokratični proces je stekel na teh 58. volitvah od naše ustanovitve. Odvil se je mirno, v nekaterih državah je bilo nekaj izzivov, vendar imamo demokratične institucije, ki se lahko ukvarjajo s takšnimi problemi. Ena velikih reči ameriške demokracije je njena trdoživost. Ko se proces konča, je bilo v zgodovini vedno tako, da je, neodvisno od stranke, poraženec vedno čestital zmagovalcu in vsi skupaj gremo naprej. Tudi v tem primeru upamo, da se bodo stvari tako odvile. Svet je v zadnjih mesecih doživel nekaj presenetljivih obratov, videli bomo, kako se bo nova administracija soočila z njimi.
Kako razumete dinamiko današnje noči? Pričakovali smo zmago demokratov, zdi se, da se to ni zgodilo.Nisem strokovnjak za statistiko ali za raziskave javnega mnenja. Raziskave so pred volitvami kazale manjšo prednost sekretarke Clintonove, ko pa so včeraj volilci prišli na volišča, so imeli v mislih nekoga drugega. Predčasne volitve so kazale povečano sodelovanje špansko govorečih volilcev, ki so še utrdili vtis, da ima ona prednost. Vendar so Trumpovi volilci prišli na volišča v večjem številu. Videli bomo, kaj bodo pisali mnenjski voditelji in kakšne bodo analize. Očitno pa je, da je prisotna velika želja po spremembi. Če se bo zmagoviti trend gospoda Trumpa potrdil, bomo videli, kako se bo ta sprememba udejanjila.
Govori se, da je to bila zelo groba kampanja. Ali ni bila kampanja Johna McCaina in Sarah Palin nekaj podobnega?Z moje perspektive so se v tej kampanji zelo trdo borili. O tem ni nobenih dvomov. Ne vem, kako bi to zastavil diplomatsko, ampak odkar sem začel voliti v sedemdesetih letih, je vsaka naslednja kampanja trša od prejšnje. Če pogledate nazaj, boste vedno našli kakšno temo ali televizijski oglas, ki je veljal za udarec pod pas ali pa ni bil ravno spodoben. Jezik v tej kampanji je bil zelo močan, vendar se mi ne zdi, da bi bil zunaj ameriške tradicije.
Res pričakujete, da bo poraženec kot običajno čestital zmagovalcu?Kampanja je pokazala, da so v državi resni razcepi. Med strankama nedvomno, vendar tudi znotraj strank samih. Gospod Trump je porazil šestnajst ali sedemnajst drugih kandidatov, da je dobil nominacijo. Senator Sanders in sekretarka Clintonova sta se tudi zelo ostro borila v prvem krogu volitev. Mislim, da v tem procesu razcepi v ameriški politiki niso bili razrešeni, in mislim, da nas čaka še zelo živahna razprava.
Ali lahko pričakujemo dramatične spremembe v ameriški zunanji politiki?Ne bi rad prehiteval končnih volilnih rezultatov in ne bi rad napovedoval, kaj bi lahko naredil naslednji predsednik. Ali kakšen politični ton bo prinesel v Belo hišo. Sam sem služil pod petimi predsedniki, prihaja pa šesti. Pa če gre za demokratskega ali republikanskega predsednika, so v ameriški zunanji politiki vedno prisotne tri teme. Spodbujanje demokratičnih vrednot, spodbujanje skupne blaginje in spodbujanje skupne varnosti.
Ne pričakujete, da se bo to spremenilo?Način, na katerega se te teme razvijajo, se bo nedvomno spremenil, vendar bodo temeljne teme ostale enake, ker se mi zdi, da zrcalijo temeljne ameriške strateške interese v svetu.
Kaj se bo zgodilo v prihodnjih mesecih?Veliko bo notranjih diskusij. Poraženec bo moral izpeljati veliko samoizpraševanje. Glede na razcepe, ki so se pokazali v prvem krogu volitev, pa bo moral tudi zmagovalec veliko premisliti. Ne vem, kakšen bo vrstni red izpraševanja. Kongres se bo znašel v obdobju, ko bo težko odločal. Stari kongres bo zasedal v novembru in decembru, videli bomo, ali bo sploh lahko sprejel kakšno odločitev. Včasih je to obdobje lahko zelo produktivno, včasih pa ni.
Vas je rezultat presenetil?Tako kot vsi drugi sem tudi jaz natančno sledil raziskavam javnega mnenja. Ko sem odhajal spat, se mi je zdelo, da bo gospa Clintonova imela pobudo, ko sem se zbudil, pa sem se soočil z nečim popolnoma drugačnim. Na koncu ne odločajo raziskave javnega mnenja, ampak oddani glasovi. Ljudje so glasovali. Je, kar je.
