Maja lani so v ljubljanskem Zavodu za oskrbo na domu skupaj s šestimi partnerji zagnali več kot leto dni trajajoč projekt Aktivno in kvalitetno staranje v domačem okolju (A-Qu-A), v sklopu katerega so številnim starejšim meščanom brezplačno ponudili pomoč na domu v obliki zdravstvenih storitev, kot so fizioterapija, zdravstvena nega in delovna terapija. Tovrstna pomoč na domu je bila namreč za mnoge starostnike, predvsem zaradi cene, doslej nedosegljiva.
»Zaradi vse kakovostnejšega in zdravega načina življenja se življenjska doba daljša, delež starostnikov, ki za prijazno in kakovostno samostojno bivanje potrebujejo pomoč, pa je zato vsako leto večji. Naš cilj je tako z dodatnimi storitvami na domu pomagati uporabnikom, da bodo čim dlje lahko ostali v domačem okolju in se tudi dobro počutili,« je direktorica zavoda Liljana Batič napovedala ob zagonu projekta A-Qu-A, za katerega so v norveškem finančnem mehanizmu 2009–2014 namenili nekaj več kot 700.000 evrov in ki ga bodo sodelujoči partnerji izvajali še do konca prihodnjega meseca, nato se projektno obdobje izteče.
Od fizioterapije do nasvetov o ureditvi stanovanja
V projektu so se povezali strokovnjaki z različnih področij in Ljubljančanom, starejšim od 65 let, ki živijo doma, brezplačno ponudili zdravstveno in socialno oskrbo na domu. Poleg pomoči pri vsakdanjih opravilih, kot sta na primer oblačenje ali umivanje, gospodinjske pomoči ter pomoči pri ohranjanju socialnih stikov, ki jih na zavodu že izvajajo, so namreč v sodelovanju s partnerji v sklopu projekta A-Qu-A na domu dodatno zagotavljali še brezplačno delovno terapijo, fizioterapijo, logopedijo, zdravstveno nego, programe gibalne vadbe in prehransko svetovanje ter meritve psihofizičnih sposobnosti ter pomoč pri preureditvi bivalnega okolja tako, da je primerno za bivanje starejših.
Kot je pokazalo delo na terenu, so starostniki, vključeni v projekt, največkrat potrebovali delovno terapijo in fizioterapijo, nekoliko manj logopedijo. »Pri storitvah fizioterapije in delovne terapije smo v povprečju izvedli po deset obravnav na uporabnika,« je pojasnila koordinatorica projekta na zavodu Rosana Gjura Luci, medtem ko je Jasna Hrovatin s fakultete za dizajn izpostavila zadovoljstvo uporabnikov, ki so dobili nasvete, kako z majhnimi in poceni ukrepi svoje bivalno okolje prilagoditi tako, da bodo vsakdanje naloge opravljali lažje, hitreje in predvsem bolj varno.
Projekt kot uvod v sistemske spremembe?
Kot je pojasnila Batičeva, sta prav celostna obravnava in sodelovanje strokovnjakov z različnih področij ključna pri zagotavljanju kakovostne oskrbe na domu in tudi kakovostnejšega življenja starostnikov v domačem okolju. Sodelujoči v projektu si zato prizadevajo, da bi se zagotavljanje dostojnega in samostojnega življenja starostnikov v domačem okolju nadaljevalo tudi po decembrskem izteku projekta A-Qu-A in da bi smernice, ki so jih v sklopu projekta začrtali, pripomogle tudi k sistemskim spremembam, s katerimi bi v prihodnje lahko starejšim omogočili dostopno in celovito podporo na domu.
