»Seveda ne in upam, da mi ne bo treba 30 let preždeti v političnem zaporu. Sem pa edina iz pravosodja, ki sem se uprla političnim vplivom, ki sem jih zaznala pri delu, zato sem šikanirana,« je višja državna tožilka v suspenzu Dragica Kotnik prejšnji mesec v obsežnem intervjuju za spletni portal siol.net odgovorila na laskavo vprašanje, ali se morda počuti kot slovenski Nelson Mandela.
Zgodba nekdanje vodje posebnega oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili specializiranega državnega tožilstva nima veliko vzporednic s potjo Nelsona Mandele, Kotnikovi pa se zaradi uspešnega izogibanja sojenju nasmiha tudi preprosta zmaga na sodišču, tako da se ji za deljenje Mandelove usode ni treba bati. Pregon tožilke in (tedaj) njenega tesnega prijatelja in sodelavca spletnega portala Požareport Mitje Lomovška lahko zastara že marca prihodnje leto, sojenje, na katerem se je zamenjalo že pet ljubljanskih okrajnih sodnic, pa je še vedno povsem na začetku, na prvi stopnji in torej zelo daleč od pravnomočne sodne odločitve.
Fantomskega morilca ni našla
Dragica Kotnik je širši javnosti postala znana, ko je prevzela pregon dveh policistov, ki naj bi po razvpiti smrti ljubljanskega zdravnika Saše Baričeviča februarja 2010 z nevestnim delom onemogočila iskanje morebitne tretje osebe, vpletene v mučenje psov, ki so do smrti pogrizli svojega lastnika. Na sojenju v izjemno spolitizirani zgodbi, ki je bilo zaradi tožilkinih manevrov milo rečeno nenavadno, je na koncu postregla s teorijo, da je bil Baričevič morda celo umorjen.
Toda pri iskanju fantomske tretje osebe je obtičala sama in brez verodostojnih dokazov (za tožilko sporna kri na stikalu je pripadala enemu izmed policistov na kraju in ne tretji osebi), tako da je pregon zoper oba policista propadel že na ljubljanskem okrajnem sodišču. Oprostilno sodbo zoper kriminalista in policista operativno-komunikacijskega centra, ki sta bila sicer samo dva izmed številnih policistov, ki so sodelovali pri preiskavi tragedije v Oražnovi ulici v Ljubljani, so potrdili tudi višji sodniki, tožilka pa se je sama znašla v preiskavi. Izkazalo se je namreč, da naj bi Kotnikova svojemu prijatelju posredovala zaupne informacije iz preiskave na Oražnovi in pregona Ivana Zidarja v drugi zadevi, zaradi česar ju tožilstvo preganja zaradi zlorabe uradnega položaja in napeljevanja k temu dejanju.
Dobro plačano skrivanje na očeh javnosti
Toda epilog očitkov na račun Kotnikove se vedno bolj odmika, pri čemer pa s skrivalnicami ključno vlogo igra tudi Kotnikova sama. Ko so na vrhovnem državnem tožilstvu sprožili disciplinske postopke (bila je v dveh), je tožilka odšla na dolgotrajen bolniški dopust, s čimer je kolegom na vrhovnem državnem tožilstvu onemogočila, da nemoteno izpeljejo postopke. »Državna tožilka, po kateri sprašujete, je na bolniškem dopustu neprekinjeno že od 11. maja 2013,« so nam na vrhovnem tožilstvu potrdili izjemno dolgotrajni bolniški dopust tožilke, ki jo težko najde tudi sodišče, čeprav je v tem času denimo nastopila kot govornica na srečanju Odbora 2014. O teorijah zarote, »udbaštvu« in slovenskem sodstvu je spregovorila tudi za tednik Demokracija, siol.net in Nova24TV. Nam na nekaj osnovnih vprašanj o postopkih zoper njo ni odgovorila.
Čeprav so na vrhovnem tožilstvu težko prišli do Kotnikove, je tožilka od konca oktobra 2013 v suspenzu, saj ta nastopi avtomatično, ko se tožilec znajde v kazenskem postopku. Kot pojasnjujejo na vrhovnem tožilstvu, Kotnikova od takrat prejema nadomestilo v višini polovice plače, ki bi jo prejemala, če bi hodila v službo. O višini ne želijo govoriti, vendar je povprečna mesečna bruto plača višjih državnih tožilcev okoli 3800 evrov, Kotnikova pa naj bi imela še višjo zaradi zaposlitve na specializiranem tožilstvu in vodenja posebnega oddelka. Po neuradnih informacijah (uradne niso na voljo) naj bi njena plača znašala okoli 4800 evrov bruto, v suspenzu pa naj bi tako že tri leta prejemala okoli 2400 evrov na mesec.
Na naslovu v Milanu je ne poznajo
Od julija letos je kazenski spis primera Kotnikove pri sodnici Staši Dolenc Lazar, ki je že peta sodnica, ki ji je bil primer dodeljen. Dve sta vmes zamenjali delovno mesto, dve pa sta bili izločeni. Pri izločitvi ene izmed sodnic je imel aktivno vlogo tudi drugoobtoženi Lomovšek, ki na elektronske naslove sodnikov, tožilcev, odvetnikov in novinarjev redno pošilja besna in žaljiva pisma, v katerih posameznikom rad tudi zagrozi. »Na koncu ti bom pobral denar ali pa posrkal tvojo kri v velikem zaledenelem jezeru v St. Moritzu, kjer boš potonil, svinja debela,« se denimo glasi ena izmed sočnejših groženj enemu izmed odvetnikov. Po naših informacijah se je ena sodnica izločila prav zato, ker je Lomovška kazensko ovadila, kar naj bi prav tako storil tudi tožilec, ki je v zadnjem času najpogostejša tarča obtoženčevih žalitev.
Vsak sodnik, ki zadevo na novo sprejme, mora na novo preučiti spis in sojenje začeti znova. Trenutno naslednji narok na sojenju sploh še ni razpisan, pojasnjujejo na sodišču, obtožena pa še nista niti podala svojih zagovorov.
Sodišče ima poleg tega že od vsega začetka težave z iskanjem Kotnikove, tako z redno pošto kot tudi s sodnim vročevalcem. Kotnikova je sodišču posredovala tudi svoj domnevni novi naslov v Milanu, vendar se je sodna pošta od tam vrnila z oznako, da je ni na tem naslovu. Pošte, ki jo sodišče pošilja na njen naslov v Kopru, Kotnikova prav tako ne dvigne, vrata doma pa odpira le njen mož, ki sodnemu vročevalcu vedno znova reče le, da žene ni doma. V intervjuju za siol.net se je Kotnikova, ki se vidi kot nedolžna žrtev političnega šikaniranja in gonje, zgražala, da je ena izmed sodnic, ki so delale na primeru, odredila celo njeno aretacijo sredi Kopra, da ji je vročila vsaj obtožni predlog.
Zastaranje že prihodnje leto?
Partner Kotnikove je sodišču poslal tudi zdravniško opravičilo za svojo soprogo, vendar je sodnica angažirala sodnega izvedenca, ki je ocenil, da je Kotnikova zmožna spremljati sojenje. Pod enim pogojem: zaradi duševnih težav (posttravmatske stresne motnje) bi na vsako uro potrebovala deset minut odmora.
Njenih pravnih težav, vsaj kar zadeva konkreten kazenski pregon zaradi suma zlorabe uradnega položaja, pa zna biti že razmeroma hitro konec. Kot pojasnjujejo na ljubljanskem okrajnem sodišču, se pregon nanaša na dogodke iz marca 2011, za očitano ji kaznivo dejanje pa velja šestletni zastaralni rok, ki se torej izteče marca prihodnje leto. Na sodišču dodajajo, da bodo pri določitvi zastaralnega roka upoštevali zakonske določbe o teku in pretrganju zastaranja, ki govorijo tudi o nedosegljivosti obtoženca, vendar pa gre pri tovrstnih izjemah v zastaralnih rokih v praksi vedno znova za različne interpretacije.
