Grof Johann Josef Wenzel Radetzky von Radetz (1766–1858), znan pod imenom Radetzky, je bil pojem uspešnega vojskovodje in v avstrijski monarhiji je njegov lik že v času njegovega življenja prerasel v legendo. Četudi češkega rodu, je bil lojalen Avstrijec. Bil je zgleden katoličan in zagovornik cesarstva. Največje vojaške strateške uspehe mu pripisujejo pri ohranjanju monarhije v severni Italiji, a bojeval se je na strani vojske, ki je izgubljala.

Vezi s Slovenijo

Družinsko je bil povezan s Slovenijo, poročil se je namreč z grofico Frančiško Romano von Strassoldo iz Furlanije. Njena mati je bila članica rodbine grofov Auerspergov s Turjaka. Prav prek tašče je Radetzky prišel do lastništva gradu Neuhaus v Tržiču, in ta grad, zanimivo, močno spominja na grad Třebnice na Češkem, kjer se je Radetzky rodil.

Tako kot polovico Tržiča je leta 1811 požar uničil tudi njegov grad, kar ga je spravilo v bankrot. Cesarjev delež prispevka za obnovo po požaru je podaril prizadetim delavcem, sam pa je za prenovo gradu najemal kredit za kreditom, dokler ga ni »podaril« upniku.

S pomanjkanjem denarja se je družina Radetzky ubadala ves čas, tudi njegovi potomci (imel je osem otrok in menda še štiri nezakonske v Italiji). Imena Radetzky se še danes drži poseben sloves, postalo je tudi blagovna znamka (za nekatera vina), vendar so se nosilci imena znašli v sodnih sporih in rumenem tisku.

Dobrotnik iz slabe vesti?

Radetzky je veljal za dobrotnika, Tržič je skušal posodobiti, postavil je plavž, poskusil z livarno, z rejo merino ovac in švicarske govedi, kar pa se ni obneslo. Za delavce je gradil stanovanjske stavbe, uvedel je štipendije za otroke. Dobrotnik, vendar pa slab gospodar. Pomisleki, da si je z dobrotništvom kupoval duševni mir, saj je bil vendarle vojak s krvavimi rokami, se zdijo kar verjetni.

Radetzky je vplival tudi na podobo (današnje) Ljubljane, saj je bil nekaj let lastnik Tivolskega gradu (takrat grad Podturn). V Ljubljani so prvi javni spomenik postavili prav njemu, leta 1860, pozneje, leta 1882, pa še enega. Oba spomenika so pozneje odstranili, ko se je odstranjevalo vse, kar je spominjalo na avstrijsko monarhijo. Največje darilo meščanom pa je bilo, da je uredil park pred gradom in sprehajalne steze.

Slavna koračnica

Radetzky marš je koračnica, ki jo je feldmaršalu v čast leta 1848 napisal Johann Strauss st. in še danes odseva kulturno identiteto Avstrije. Z njo Dunajski filharmoniki vsako leto končajo novoletni koncert. Pri nas to koračnico bolj razumemo kot razvedrilo za pihalne godbe, skladatelj Emil Adamič jo je postavil na začetek spevoigre Slava cesarju Francu Jožefu I., Fran Gerbič pa v ljudsko opero Nabor. Poznamo tudi ljudsko pesem Radetzky je bil fajn gospod.