Za sedemdesetletnega nepremičninskega mogotca je bila že poletna osvojitev republikanske nominacije znanstvena fantastika, vstop v Belo hišo pa samo še fantastika v očeh tako rekoč celotne ameriške politične elite, analitikov in medijev z očitno izjemo ameriških volilcev, ki so resničnostni šov prelevili v današnjo resničnost. Donald Trump je še enkrat pokazal, da ne priznava meja na poti do zastavljenega cilja, pa naj bodo te še tako avtoritativno zastavljene.
Mnoge je zato znova spomnil na sam začetek poti, ki se zanj zdaj nadaljuje v bližini njegovega najnovejšega hotela na Pensilvanski aveniji v Washingtonu. Proti ameriškim sanjam, ki se praviloma končajo s predsednikom, se je podal dobrih petnajst kilometrov od prve po sebi poimenovane stolpnice, manhattanskega Trump Towerja, iz bogataške enklave v newyorškem Queensu, kjer se je leta 1946 rodil potomcema nemških priseljencev po očetovi in škotskih po materini strani. Vzhodno reko, ki je predstavljala mejo za z nepremičninami obogatelega očeta Freda, je prestopil kljub njegovemu opozorilu, naj se ne spušča v tekmo z nepremičninskimi igralci »velike lige« na Manhattnu. »Moram to storiti, oče, moram graditi te velike stavbe,« je ob napovedi predsedniške kandidature prav v svoji tamkajšnji stolpnici zbranim podpornikom pripovedoval Trump, čeprav je vse skupaj zvenelo podobno kot zgodba o očetovem »skromnem milijonu dolarjev« posojila, na katerem je zgradil svoj imperij, ki je po njegovih besedah vreden deset milijard dolarjev, revija Forbes pa ga ocenjuje na skromnejših 3,7 milijarde.
Vzponi in kakšen za druge boleč stečaj
Donaldu je treba priznati, da mu to bogastvo res ni bilo položeno v zibko. Kot drugemu najmlajšemu od petih otrok mu je bil namenjen nižji upravljalski položaj v očetovem podjetju, ki naj bi ga prevzel starejši brat Fred, zato je po vojaški šoli, kamor so ga pri 13 letih poslali starši, da bi ga disciplinirali, nadaljeval študij na poslovni šoli Wharton v Pensilvaniji. Bratov alkoholizem in nato zgodnja smrt v sedemdesetih letih sta Donaldu, ki se je pred tem uspešno izognil služenju v Vietnamu, odprla vrata prave kariere v nepremičninskih poslih, potem ko je prevzel nadzor nad očetovo družbo in jo preimenoval v Trump Organization ter jo iz gradnje pretežno stanovanjskih naselij preusmeril v hotele, igralnice, igrišča za golf in luksuzna stanovanja.
S tem se je začel gibati v novi družbeni sferi, v kateri ga je privabil tudi svet zabave, kjer se je dokopal do licenc za Miss Amerike in Miss Universe, pa tudi do vloge v resničnostnemu šovu Vajenec (The Apprentice) na televizijski mreži NBC, v katerem so se tekmovalci potegovali za menedžerski položaj v njegovi organizaciji, sam pa se je pohvalil, da je v 14 sezonah šova za svoj prislovični »Odpuščen si« (»You are fired«) od omenjene televizije prejel 213 milijonov dolarjev plačila.
Posli Trumpu niso šli vedno najbolje, senco nanje meče predvsem šest stečajev, med katerimi ni nobenega osebnega, vsi pa so povezani s pretirano zastavljenim kompleksom hotelov in igralnic v Atlantic Cityju od leta 1991 do 2009. V enem od intervjujev iz leta 2011 se je celo pohvalil, da se je takrat poigraval s stečajno zakonodajo, ki da je bila zanj zelo ugodna, na cesti je ostalo več tisoč delavcev, mnogi mali investitorji pa so ostali brez obljubljenih dobičkov in tudi svojih vložkov.
Tri poroke in pet potomcev
Zasebno Trumpovo življenje je bilo za medije podobno vznemirljivo kot poslovno. Naše gore list, Sevničanka Melania, je njegova tretja žena od leta 2005, povabljenca na poroki pa sta bila tudi njegova sedanja predsedniška tekmica Hillary Clinton in njen mož Bill. Kot prva dama bo Melania skupaj z njunim desetletnim sinom Barronom mnogo bolj javno izpostavljena kot doslej, zato pa je bila svoj čas skorajda bolj od Donalda opažena njegova prva žena Ivana Zelnickova, češka atletinja in manekenka, s katero imata tri otroke in sta se ločila leta 1990 ob naslajanju ameriških tabloidov. Ti so objavljali tudi sočne zgodbe o žaljivem Trumpovem obnašanju, ki pa jih je Ivana pozneje zavrnila. Z drugo ženo, igralko Marlo Maples, ki je bila povod za razpad zakona z Ivano, je vzdržal šest let, iz tega zakona pa ima hčer Tiffany, tako da se lahko kot njegov oče pohvali s petimi potomci.
Trump je politične ambicije kazal že v osemdesetih letih, ko se je pojavil na predvolilnem shodu v New Hampshiru, spregovoril o tujih grožnjah ameriškemu gospodarstvu, pri čemer je izpostavil Japonsko, ozmerjal iranskega verskega voditelja Homeinija za pasjega sina, povedal, da ne namerava kandidirati za predsednika, ter spisal »odprto pismo Ameriki«, ki ga je objavilo več časopisov. Sprva privržen demokratski stranki se je leta 2000 preselil med neodvisneže in objavil predsedniško kandidaturo pod okriljem reformske stranke, a od nje hitro odstopil. Leta 2008 po izvolitvi Baracka Obame je postal eden najglasnejših pri vprašanju, ali je res prvi temnopolti predsednik rojen v ZDA, kar mu je med zdajšnjo kampanjo vendarle priznal. Vse do lanskega junija pa je le malokdo verjel, da se bo tokrat resnično spustil v predsedniško tekmo, še manj, da bo z lahkoto opravil s šestnajsterico republikanskih veljakov s pravo politično kilometrino, še najmanj pa, da bo na koncu prepričljivo premagal demokratsko tekmico Hillary Clinton.
Že vpisan v zgodovino
Tako kot njegova zvestoba političnim strankam z nihanji med demokrati, republikanci in nečim vmes ter donacije kandidatom različnih političnih taborov je pisana tudi njegova politična ideologija. Svoj čas je podpiral pravico do splava, ki ji je zdaj nasprotoval, menjeval je stališča do istospolnih porok, dvojna so njegova merila do višjih davkov in minimalne plače, klena so videti le njegova stališča o pravici do orožja, izvajanju smrtne kazni in izgonu nezakonitih priseljencev. Podobno nekonsistentna so njegova stališča, ko gre za ameriško zunanjo politiko, s čimer opravičuje namige političnih analitikov, da nima nobenega političnega programa, ampak se v Belo hišo odpravlja kot zmagovalec ameriškega ljudstva v svojevrstnem političnem šovu, ki ga je prinesla letošnja predsedniška kampanja.
Zagotovo pa se je Donald Trump vpisal v zgodovino, še preden je dejansko zaprisegel, saj bo predsednik, ki ni bil nikoli izvoljen na kakšen politični položaj v ZDA in ki ni služboval v vojski. Po 20. januarju bo njen vrhovni poveljnik na najvišjem političnem položaju v državi in vpleten v vojne v sedmih državah, ki jih bo podedoval po Nobelovem nagrajencu Baracku Obami.
