Američani so včeraj opravili izbiro svojega voditelja, ki mu sami rečejo najvplivnejši človek na svetu. Naj je to čisto res ali ne, so prebivalci Bele hiše v zadnjih sto letih, odkar je Woodrow Wilson spravil v predal načelo ameriškega neposredovanja v svetu, ključno sooblikovali politično podobo planeta. Najbrž drugega ni pričakovati niti od včeraj izbranega voditelja, ki ga čaka verjetno najbolj multipolaren svet od druge svetovne vojne naprej.
Tri vojne in skoraj konec sveta
Wilson je gospodarsko in vojaško hitro razvijajoči se Ameriki z vstopom v »vojno za končanje vseh vojn« prvič zagotovil ključno vlogo pri sooblikovanju sveta. Ideja, da bo velika vojna, kot so ji rekli, za vedno prinesla mir, se je sicer izjalovila, tako kot Wilsonovi napori za vstop ZDA v Društvo narodov, ki ga je idejno podpiral in je predstavljal predhodnico OZN. A ZDA so sedele za mizo, ko se je risal povojni zemljevid, kar je neposredno vplivalo tudi na Slovence.
Nekaj zunanjepolitično manj izpostavljenim predsednikom je sledil Franklin Delano Roosevelt, ki je bil na oblasti med letoma 1933 in 1945. ZDA je vodil med največjo svetovno gospodarsko krizo in med drugo svetovno vojno, po kateri so ZDA ostale ena od dveh velesil. Njegov naslednik Harry Truman pa je edinkrat doslej ukazal odvreči atomski bombi na poseljena območja. Vzeli sta 129.000 življenj, kar bi danes štelo za vojni zločin.
John Kennedy se je v svetovno zgodovino zapisal s kubansko krizo, ko je bil svet zaradi spora Sovjetske zveze in ZDA doslej najbližje jedrski vojni. Vendarle je imel Kennedy na globalnem odru tudi sicer pomembno vlogo. V času njegovega vodenja so ZDA s Sovjetsko zvezo podpisale prepoved vseh jedrskih poskusov, razen pod zemljo, v tekmi z Moskvo pa je sprožil program, ki je človeka popeljal na luno. Ko so ga ubili, je njegov naslednik Lyndon Johnson pritisnil na pedal ameriškega vojskovanja v Vietnamu, ki je dolga leta ostal sinonim neuspešnega ameriškega intervencionizma v svetu.
Nasledil ga je Richard Nixon, ki je naredil velikanski preobrat v ameriški zunanji politiki z odprtjem odnosov s Kitajsko. Njegov odstop zaradi afere Watergate pa je ne samo v ZDA, ampak tudi v svetu postal primer klicanja na odgovornost najvišjih politikov.
Ronald Reagan velja med ameriškimi konservativci za najboljšega sodobnega ameriškega predsednika, tako zaradi ekonomskega programa nižanja davkov in javne porabe, kar ostaja mantra ameriške desnice, kot zaradi jedrskega razoroževanja in otoplitve odnosov s Sovjetsko zvezo, ki je takrat krenila na pot reform in svojega konca.
Nova vloga Nata in vojna proti terorizmu
Billa Clintona velja omeniti kot prvega izpostavljenega predstavnika politike, ki je dobila ime tretja pot in številne posnemovalce v svetu. Omogočil je razcvet ekonomije, med drugim z rahljanjem pravil v finančni industriji, kar je povzročilo finančni balon, na dolgi rok pa postavilo temelje finančni krizi, ki je izbruhnila leta 2008 in katere posledice se še danes čutijo po svetu. Pod vodstvom Clintona je zveza Nato prvič vojaško posredovala zunaj svojih meja v Bosni, s čimer se je začela drugačna vloga zavezništva. Z reševanjem kriz na območju nekdanje Jugoslavije pa je Clinton nastavil ogledalo Evropi in njeni nesposobnosti vzdrževanja miru na lastnih tleh, s čimer je na stari celini okrepil vlogo ZDA.
Njegov naslednik George Bush mlajši je po napadih na ZDA sprožil vojno proti terorizmu, kamor je prištel tudi napad na Irak in rušenje Sadama Huseina. Njene neposredne in posredne posledice še danes zaznamujejo dogodke predvsem na Bližnjem vzhodu. Vnesla je razkol znotraj Evrope ter spraševanje o Ameriki, ko je Bush dovolil mučenje zapornikov, nadzor komunikacij in ljudi ter odprl Guantanamo.
Zato so Baracka Obamo vsi sprejeli kot nekakšnega antibusha, kar je poskušal dokazovati z vojaškim umikom iz Iraka in Afganistana, pa potem ZDA vseeno potegnil v libijsko in nato sirsko vojno. Dobil je Nobelovo nagrado za mir, še preden je kaj resnega storil. Je pa prvi ameriški temnopolti predsednik, kar bo samo po sebi dovolj za to, da se vpiše v zgodovino z večjimi črkami, kot bi se sicer.
Med ameriškimi predsedniki, ki so v zadnjem stoletju pustili največji pečat v svetu, so vsi razen ubitega Kennedyja služili več kot en mandat. Če je to res kakšno merilo, potem čaka novega ameriškega voditelja velik izziv – glede na to, da sta imela oba kandidata pred volitvami rekordno visoko izmerjeno stopnjo nepriljubljenosti.
