Izločitev iz vseh procesov, ki v stranki potekajo. Ne pomeni, da nisi več član, ampak da nisi aktiven.
Zakaj ste se odločili za zamrznitev in ne preprosto za izstop?Če bi kot politično bitje razmišljal o izstopu, bi moral hkrati razmišljati o včlanitvi v drugo stranko. O tem ta hip ne razmišljam, ker nisem med tistimi, ki pogosto menjajo stranke. Lahko bi rekel, da dajem SD še eno priložnost.
Čeprav se ne strinjate z njeno trenutno politiko?Politika stranke je vedno odvisna od vodstva. V športnem žargonu: če ti ni všeč, kako igra tvoja ekipa, še ne pomeni, da boš navijal za drugo, ne hodiš pa več na tekme. Jaz preprosto ne hodim več na tekme.
Zamrznitev je posledica vašega dolgotrajnega nezadovoljstva. Zaradi česa konkretno?Stranka v tej koaliciji izgublja identiteto in se odmika od svoje urbane intelektualne baze. Privolila je, recimo, v zapis fiskalnega pravila v ustavo, ki zdaj onemogoča kakršno koli razvojno politiko, privolila je v razprodajo državnega premoženja brez vsakih meril, v slabo banko. Ni rešitev, da ob vsaki anomaliji odstavljamo vodstvo slabe banke, rešitev bi bila, da bi popravili zakon, saj je jasno, da je slaba banka slabo zasnovana.
Je stranka v vse to privolila s soglasjem večine članov ali odločitve sprejema vodstvo?Tisti, ki imajo vse informacije, so hkrati tisti, ki so na izpostavljenih mestih, člani vlade in podobno. Odločitev je tako na neki način sprejeta, še preden je formalno potrjena znotraj stranke. V zadnjem času se tudi organi stranke ne sestajajo več. Predsedstvo stranke – sam sicer nisem bil član – se ni sestalo že štiri mesece. Občutek imam, da vodstvo stranke ne spodbuja širšega razmisleka o strateških odločitvah, ne posvetuje se z aktivnimi člani, ampak vse dela na podlagi dnevnopolitičnega ozračja, torej tega, kar je tisti hip za javnost najbolj sprejemljivo, oziroma tega, kar nam bo omogočilo doseči dolgoročen cilj: ohraniti to koalicijo do redih volitev.
Ampak, kaj je alternativa? Bi, recimo, stranka morala zapustiti koalicijo?To vprašanje ne bi bilo relevantno, če bi bila SD od začetka bolj avtonomna in bi poskušala svojo vlogo v koaliciji izkoristiti za to, da bi koalicijo peljala v smer, ki bi Sloveniji zagotavljala razvoj. Mislim pa, da se dogaja nasprotno, in vse, kar vladajoče zanima, so kadrovske odločitve in odzivi na raziskave javnega mnenja. SD je naredila napako že, ko je dopustila, da je podpredsednik stranke izgubil mesto v vladi, in potem, ko je razmeroma neizkušeno političarko imenovala za vodjo obrambnega resorja. Nenavadno je bilo že to, da se je stranka sploh odločila prevzeti obrambni resor, do katerega nikdar v zgodovini ni kazala posebne afinitete. Volilnemu telesu SD ni blizu niti resor kmetijstva, ki ga je prevzel predsednik stranke in podpredsednik vlade. Osredotočiti bi se morali na resorje, do katerih ima stranka jasna stališča, tako pa sklepa slabe kompromise in nič ne kaže, da bi se v prihodnje socialdemokratska politika v vladi kaj bolj poznala. Tako SMC kot DeSUS sta veliko bolj naklonjena neoliberalnim pogledom. Vodje strank pa niso tako politično izkušeni, da bi te napetosti blažili.
No, vsaj za Karla Erjavca tega res ne moremo trditi.Zunanji minister se bolj ukvarja z lastnim položajem, vpliva na dogajanje v stranki pa nima. To smo videli pri glasovanju o interpelaciji zoper ministrico za delo, na katerem je sam (Erjavec, op. a.) interpelacijo zavrnil, poslanci DeSUS pa so jo podprli. To se v SD ne dogaja.
Pravite, da »manj kompetentne vlade« ta država še ni imela. Na kaj se to nanaša?To je moja ocena na podlagi izkušenj. V preteklosti sem delal pod petimi ministri in tremi ministricami, ki so se na šolskem ministrstvu izmenjale v tem mandatu. Sedanji ministri in predsednik vlade imajo najmanj političnih izkušenj in izkušenj na izvršilnih funkcijah. Interpelacije opozicije niso nenavadne, to je naloga opozicije, a koncentracija interpelacij je največja v zgodovini in težko bi za katero rekli, da je brez utemeljenih razlogov. Ključna težava je, da o političnem preživetju interpeliranega ministra odloča to, ali bo drugima dvema strankama v koaliciji dal dovolj odpustkov. Tudi menjave ministrov so problem; največja vladna stranka jih je zamenjala že praktično polovico. Mislim, da ta vlada tudi zaradi svoje nestrokovnosti težko sprejema pravilne politične odločitve. Izjema je bil prejšnji minister za finance.
Tudi ministru Počivalšku nihče ne očita, da ne pozna svojega področja, navsezadnje je prišel iz gospodarstva.Uspešen gospodarstvenik ne more biti uspešen politik, če ne pozna načina delovanja države in resorja. Vsi v vladi potrebujejo veliko časa, da spoznajo procese delovanja resorja. V zadnjih letih je težnja, da gredo v politiko tisti, ki so bili neuspešni na svojem primarnem področju. Ostajajo tisti, ki jim uspe jahati na valu javnega zadovoljstva in se politikantsko opredeljevati do problemov. Konkretno, presojamo delo ministrice na izpostavljenem primeru skrbništva otrok, nad katerima je bdel eden od 162 centrov za socialno delo.
Ste se o teh težavah pogovarjali s širšo strankarsko strukturo?Ja, ampak sem ugotovil, da imamo preveč različne poglede. Še zlasti, ker je vpliv stranke omejen na šest poslancev in tri ministre in ni prostora za širšo razpravo. Vsa vladajoča politična konstitucija je nastavljena tako, da konča redni mandat in da predsednik opozicije ne bi prišel ponovno na oblast. Moja odločitev ni hipna in ne izhaja iz užaljenosti.
Veliko članov SD deli to stališče?Po mojem mnenju jih veliko misli, da se je stranka odmaknila od urbane intelektualne pozicije. A ker smo v preteklosti tudi živeli s predsednikom, ki je velikokrat spreminjal svoja stališča, mislim, da kolegi še niso razmišljali o takšni potezi, kot sem jo naredil jaz. Se pa nezadovoljstvo krepi.
Gre morda za spor, razhajanje v stališčih s predsednikom stranke?Ne, z magistrom Židanom imava odlične odnose. Gre za to, da si je politična generacija, ki ji pripadam, petnajst let prizadevala, da ne bi bila podaljšek političnih struktur, ki so vodile Slovenijo v času osamosvajanja. Zdaj se vračamo v obdobje, ko smo – tak je moj vtis – podaljšek struktur iz prejšnjega sistema. Ko funkcionarji stranke niso tisti, ki sprejemajo odločitve, ampak jih sprejemajo drugi. Tak občutek imam tudi pri vladi.
Kdo?Kot vidim sam, ima na sprejemanje odločitev v stranki največji vpliv nekdanji predsednik republike gospod (Milan, op. a.) Kučan. V predsedstvu ima velik vpliv gospod Franc Hočevar, predsednik foruma starejših, ki je tudi član kolegija predsednika stranke. To je edini organ stranke, ki se redno sestaja in tudi sprejema dnevnopolitične odločitve.
Na čem temelji to prepričanje?Na moji osebni izkušnji, sklepam pa tudi po odzivih stranke. Recimo bliskovito hitro se odzove, ko vodja opozicije ovadi bivšega predsednika republike, sploh pa se ni odzvala na katastrofalno stanje na področju črpanja evropskih sredstev.
Predsednik SD Židan je sicer rekel, da se je treba o tem pogovoriti na vladi.Ja, saj pogovarjamo se lahko, a dejstvo je, da so tri leta od sedmih let programskega obdobja že mimo, stvari pa se ne premaknejo z mrtve točke. Treba je torej sprejeti določene odločitve.
Pa v vladi, kdo so nosilci odločitev?Kot državni uradnik opažam predvsem, da je ključna procesna značilnost krč. Težko se sprejmejo odločitve, težje uresničijo, še težje se stoji za njimi. Vtis je, da vsaka zadeva načenja politično stabilnost, a ohranjanje politične stabilnosti pomeni ohranjanje statusa quo. Da ostane vladajoča koalicija še naprej na oblasti, SDS v opoziciji. A taka politika prej vodi v zmago SDS na naslednjih volitvah. Bojim se, da bo to večini ljudi še bolj priskutilo udeležbo na volitvah. Volilna pasivizacija pa bo vodila v zmago SDS. Mislim, da se motijo tisti, ki pravijo, da Janezu Janši ob morebitni zmagi ne bo uspelo sestaviti koalicije. Vsaj NSi, DeSUS, pa tudi SMC so njegovi potencialni partnerji. Programsko so si recimo v SMC bistveno bližje s SDS in NSi kot pa s SD.
