Politična (ne)stabilnost
V ZDA so na 58. volitvah volili 45. predsednika države. Kandidatov je bilo sicer 6, vendar sta se na koncu za zmago potegovala le demokratska kandidatka Hillary Clinton in republikanec Donald Trump. Zdi se, da so ameriške volitve trenutno največji resničnosti šov na svetu, saj so mediji preplavljeni z novicami, ki se nanašajo na tekmo za Belo hišo. Vanjo je vpletenega ogromno denarja. Clintonova je po Bloombergovih podatkih zbrala več kot milijardo dolarjev, Trump pa polovico manj. Nepredstavljive številke, ki pa pridobivajo glasove. Večina gre za spletno in televizijsko oglaševanje ter razne agencije, ki skrbijo za medijsko podobo. Vsakokrat pa volitve vplivajo tudi na borzo oziroma določena podjetja. Tokrat lahko volitve spremljamo prek razmerja med ameriškim dolarjem in mehiškim pesom. Ta je proti dolarju pridobival, ko je kazalo na zmago Clintonove, in izgubljal, ko je kazalo na zmago Trumpa. Napovedi republikanskega kandidata o prihodnjem sodelovanju ter odnosih s sosedo Mehiko so se tako preslikale na valutni tečaj. Izjave Clintonove pa so vplivale predvsem na podjetja s področja biotehnologije in farmacije. Večkrat je omenila, da so zdravstvene storitve in tudi cene določenih zdravil previsoke ter da bo treba določene stvari poceniti. Tudi splošno stanje na ameriški borzi in tudi na borzah drugod po svetu je bilo v zadnjih dveh tednih pod vplivom volitev. Ko so ankete v zadnjem tednu pokazale, da je zmaga Clintonove ogrožena, so borze zanihale navzdol. Trump namreč prinaša negotovost, saj je s svojimi stališči čisto na drugem bregu kot Clintonova. Razlikujeta se pri davkih, financah, zunanji politiki, priseljenski politiki, mednarodni trgovini, politiki Fed. Nekako sta skupaj samo pri infrastrukturnih projektih, pa še tu je Trump precej bolj agresiven. Negotovost pa za borze nikoli ni dobra. Tu govorimo predvsem o kratkoročnih vplivih, saj je dolgoročno težko oceniti, kateri kandidat bi bil boljša izbira za delniške trge. Glede na negotovost, ki jo prinaša Trump, so trgi ocenili, da je boljša izbira Clintonova. S tem pa se seveda niso strinjali Trumpovi volivci, predvsem iz srednjega sloja, ki v zadnjih letih niso bili deležni gospodarske rasti oziroma višjih plač. Realne plače povprečnih Američanov so namreč že vrsto let enake, najbogatejši sloj pa je od krize postal še bogatejši. Na te volivce pa je stavil Donald Trump.
