Po letu in pol kampanje dan D za Trumpa in Clintonovo

Deseterica odločilnih

Razplet na volilni dan, ki je v ZDA vedno na torek po prvem novembrskem ponedeljku, bo odvisen od razvoja dogodkov v približno desetih zveznih državah, kjer so ankete tako tesne, da ni mogoče statistično zanesljivo napovedati zmagovalca, saj lahko podpora večine zaniha ali proti Trumpu ali proti Clintonovi. Od teh je največ pozornosti usmerjene k Pensilvaniji, Floridi, Ohiu in Severni Karolini, ki so največje med nihajočimi državami. V Pensilvaniji dajejo ankete rahlo prednost Clintonovi, v Ohiu Trumpu. V Severni Karolini in na Floridi, s katero imajo Američani iz leta 2000 veliko problematičnih izkušenj, pa sta si čisto blizu.

Vzporedne volitve v vseh petdesetih zveznih državah za velike televizije in agencijo AP bo izvajalo podjetje Edison Research. Pričakovati je, da v nekaterih zveznih državah televizije zmagovalca ne bodo razglasile takoj po zaprtju volišč, ker bo izid vzporednih volitev pretesen. Volilni zemljevid pa je v vsakem primeru bolj naklonjen Clintonovi (kot prikazuje grafika). Dovolj je, da od nihajočih držav poleg Pensilvanije dobi denimo Kolorado, kjer ima v anketah prednost, potem pa ji za končno zmago in vsaj 270 elektorjev zmanjka zmaga v le še eni od preostalih osmih zveznih držav (izjema je morda Maine, ki je poleg Nebraske edini, kjer se elektorji lahko porazdelijo med več kandidatov). Vse to kaže, pred kako zahtevno nalogo je danes Trump, ki je zato v zadnjih dneh upal, da bi vsaj kakšno državo z zanesljivim vodstvom Clintonove spremenil v nihajočo. Predvsem je ciljal na Michigan in Minnesoto z velikima deležema delavskega razreda.

Clintonova je v zadnjem trenutku dočakala še olajšanje, saj je FBI tudi po novi preiskavi sporočil, da ni znakov kaznivega dejanja v aferi z elektronsko pošto.

Statistike kažejo, da bo letos glasove oddalo največ pripadnikov manjšin v zgodovini ZDA – 31 odstotkov volilnih upravičencev je Latinskoameričanov, temnopoltih, azijskega rodu ali drugih nebelskih skupin. Velikansko vlogo pa bo danes igrala tudi volilna udeležba. O obeh kandidatih ima negativno mnenje največji odstotek volilcev, odkar so jih pred več kot tridesetimi leti v anketah o tem začeli spraševati. Kdo bo torej prepričal več privržencev svoje stranke, da odidejo na volišče? Trump je odtujil veliko žensk in pripadnikov manjšin, Clintonova ima težave z mladimi in levico, ki je simpatizirala s senatorjem Berniejem Sandersom. Vprašanje je kajpak tudi, kako se je odločila večina strankarsko neopredeljenih volilcev.

Demokratom morda senat

Če Clintonova zmaga, jo verjetno čaka republikanska večina v vsaj enem domu kongresa, kar pomeni, da bo zelo težko uresničila večje predvolilne obljube. Demokrati bi danes potrebovali majhen čudež, da bi prevzeli večino v predstavniškem domu kongresa, saj bi morali pridobiti kar 32 sedežev. Pričakovati je sicer, da bodo imeli več kongresnikov kot sedaj, a ne 218, potrebnih za večino.

Precej tesnejša je bitka za nadzor stočlanskega senata. Demokrati morajo pridobiti pet sedežev, ankete pa kažejo, da jim to lahko uspe. Če bi vsaka stranka v senatu dobila po petdeset sedežev, pa bi o nadzoru tega doma kongresa odločal razplet predsedniških volitev. Formalno je namreč predsednik senata ameriški podpredsednik, ki bi imel v tem primeru odločilni glas.