Naš bralec, čigar ime hranimo v uredništvu, je razočaran nad ravnanjem okrajnega sodišča v Žalcu, ki je, kot pravi, potrebovalo kar pet let, da je njegovo pritožbo na prvostopenjsko sodbo posredovalo višjemu sodišču v Celju.
Bralca je naša zdravstvena zavarovalnica tožila zaradi neporavnanega zneska za zavarovanje v višini 87 evrov, ki pa naj ga ne bi bil dolžan poravnati, saj je novembra 2010 pristal v osebnem stečaju. Kljub temu je žalska okrajna sodnica julija 2011 izdala sodbo na prvi stopnji ter v njej delno pritrdila sklepu o izvršbi okrajnega sodišča v Ljubljani, kar pomeni, da bi bil naš bralec dolžan poravnati omenjeni znesek.
Zoper tako sodbo pa se je naš bralec v osmih dneh, kot veleva pravni pouk, pritožil na višje sodišče. »Pritožbo pa so višjemu sodišču v Celju iz Žalca poslali šele 24. avgusta letos, torej po več kot petih letih. Višje sodišče je zato šele letos razpisalo sejo senata, višji sodniki pa so o moji pritožbi odločili v roku enega meseca in moji pritožbi ugodili. Zavarovalnica, ki me je tožila, mi mora zdaj poravnati tudi vse pravdne stroške,« pripoveduje bralec, ki mu ni jasno, kako je lahko pritožba od enega na drugo sodišče potovala kar pet let.
»Najbolj pa sem razočaran, ker iz odgovora predsednice okrajnega sodišča v Žalcu Milene Lesjak Tratnik izhaja, kot da sem za nastalo situacijo kriv sam, češ da sta bili obe pravdni stranki pasivni,« se jezi bralec. V odgovoru je zapisala, da nobena od strank sodišča ni obvestila o zaključku osebnega stečaja pred dvema letoma, ko bi tudi lahko predlagali, da se postopek nadaljuje. In bi tako že takrat pritožbo ponovno poslali v reševanje višjemu sodišču.
Pritožbo je namreč žalsko okrajno sodišče višjemu v Celju prvič resda poslalo že oktobra 2011, a je bila ta tudi vrnjena okrajnemu, ker so ugotovili, da je naš bralec v postopku osebnega stečaja in tako o pritožbi ni bilo mogoče odločati. Sodišče pa je izdalo sklep, da se pravdni postopek zaradi osebnega stečaja tožene stranke prekine.
Po skoraj letu in pol je sodišče pozvalo stečajno upraviteljico našega bralca, da prevzame pravdo, a je ta sodišču odgovorila, da zato, ker je bila terjatev v stečajnem postopku našemu bralcu priznana, za nadaljevanje pravde ni več pravnega interesa.
Kaj je dolžno preveriti sodišče
Avgusta letos pa je žalsko okrajno sodišče ob vpogledu v podatke Ajpesa ugotovilo, da se je osebni stečaj našega bralca pred dvema letoma pravnomočno zaključil, zato so spis nemudoma znova posredovali celjskemu višjemu sodišču. Tokrat je to o pritožbi odločalo in odločilo našemu bralcu v prid. Obenem pa so ugotovili tudi, da pravice strank v tem postopku niso bile kršene, saj da je bila terjatev v stečajnem postopku v celoti priznana.
»Neverjetno. Mar ni sodišče samo dolžno preveriti, ali je kdo v stečaju?« se sprašuje naš bralec. In nadaljuje: »Čudi me tudi, da je sodišče kljub temu, da je stečajna upraviteljica priznala terjatev, izdalo izpodbijano sodbo, zato je višje sodišče pritožbi tudi ugodilo in tožbo zavrglo. Res ne vem, od kdaj moramo sodišču sami predlagati, da predloži spis višjemu sodišču.«
Kako je prišlo do tega, smo poizvedovali tudi na ministrstvu za pravosodje. Pojasnili so, da je bila pritožba prvič posredovana v reševanje pristojnemu višjemu sodišču že leta 2011, ko zaradi osebnega stečaja pravdne stranke ni bilo pogojev za odločanje. Drugič je bila pritožba poslana v reševanje letos. Okoliščine, zakaj tako pozno, pa še proučujejo, so zapisali v odgovoru. In dodali, da imajo v zakonodaji predvidene tudi nekatere mehanizme in ukrepe, ki takšna tveganja zmanjšujejo.
Če pa bi se izkazalo, da je bila komu zaradi poslovanja sodišča ali sodnika kršena pravica, so v zakonodaji predvideni tudi mehanizmi in ukrepi, ki takšna tveganja zmanjšujejo in skrbijo, da se ne bi ponovili. »Če je do kršitev prišlo, pa sodstvo to prav tako presoja,« so še zapisali.
