Takšen »višek« prostora najpogosteje najdemo v stanovanjih, kjer je strop višji od standardnega, na zadnjih etažah ali na neizkoriščenih visokih podstrešjih, kjer je izvedba galerije možna. Pogosto so takšni dvignjeni prostori na pogled zelo privlačni, zato so v notranjem dizajnu dobili prav posebno mesto. Poleg dodatnega prostora, ki ga ponujajo, tudi veliko bolj kreativno ločujejo ali združujejo posamezne prostore za različne namene, kot je to mogoče z razporeditvijo na enem samem nivoju.
Idealno za visoke in poševne strope
Standardna svetla višina – višina med izgotovljenim podom in stropom – znaša danes okoli 260 centimetrov. Veliko meščanskih stanovanj ima višje strope in so zato hvaležna osnova za izvedbo galerijskih prostorov. Te je mogoče načrtovati tudi v novogradnjah, medtem ko so stropi v povojnih stanovanjih za kaj takega prenizki. Danes so pogoste stanovanjske zgradbe s poševnim betonskim ostrešjem brez podstrešja, kjer so stanovanja z visokimi in poševnimi stropi in v katerih lahko lastniki zgradijo galerijo. Galerijo sicer lahko umestimo v vsak prostor, ki mu namembnost omogoča nižjo stropno višino od standardne, vendar z upoštevanjem pravila, da s tem ne okrnimo možnosti uporabe obeh prostorov – spodnjega in zgornjega.
Koliko znaša minimalna potrebna višina
Osnovno vprašanje pa je, kolikšna je najmanjša potrebna skupna višina prostora, da vanj lahko postavimo galerijo. Skupna višina obsega spodnji in zgornji uporabni prostor ter debelino galerije. To je sicer odvisno od vsakega uporabnika posebej, vendar naj bo vsak od prostorov visok vsaj 190 do 200 centimetrov. Debelina galerijskih tal je odvisna od materiala nosilne konstrukcije (jeklo, les), razpona in zaključnih talnih oblog – od 15 centimetrov naprej. Torej znaša minimalna potrebna višina za izvedbo galerije okoli 4 metre. Če pa galerijski prostor prvenstveno uporabljamo za ležanje ali sedenje, je izjemoma lahko visok tudi samo 120 centimetrov.
Nad prostori, ki jih manj uporabljamo
In katere prostore nadgraditi z galerijo? Ker temu sledi zmanjšanje višine spodnjega prostora, je priporočljivo, da v ta namen izberemo prostore, ki jih manj uporabljamo, denimo spalnico, delovno sobo, garderobo ali kopalnico, ki »prenesejo« strop z višino okoli 2 metra. Prostori, ki potrebujejo polno višino, pa so vstopni hodnik, kuhinja, jedilnica in dnevni prostor, za katere je pomembno, da so v medsebojni vizualni komunikaciji. Glede na izkušnje naj galerija zavzame največ 70 odstotkov površine spodnjega prostora. Vse, kar je več, pomeni že gradnjo novega nadstropja; če bi za to obstajala možnost, bi ga najverjetneje zgradili že med gradnjo hiše.
Jeklena ali lesena konstrukcija?
Konstrukcija galerijskih prostorov v obstoječih stanovanjskih prostorih je najbolj odvisna od konstrukcije in materialov slednjih. Poleg višine je pomemben dejavnik stanje okoliških nosilnih zidov in talne plošče, na katere se bo galerija naslanjala. Idealno je, če so iz armiranega betona, manj ugodno, če so iz opeke, najbolj neugodno pa v starih hišah, kjer je pogosto potrebna poprejšnja celovita sanacija zidov in tal. Nujno je najeti statika, ki bo priporočil končno rešitev konstrukcije. Za dograditev galerije je najprimernejša jeklena ali lesena konstrukcija, medtem ko so materiali in zaključna obdelava stvar izbire. Lesena konstrukcija je lahka in razmeroma poceni, vendar ni tako nosilna kot jeklena, ki je težja in dražja. Jo je pa lahko sidrati oziroma z njo povezati obstoječo zidano ali betonsko konstrukcijo.
Kakšne naj bodo stopnice?
Druga možnost za izvedbo galerije je ureditev nad prostorom s spuščenim stropom glede na druge dele stanovanja, strop tega prostora pa so hkrati tla galerije. Pomemben dejavnik je višinska razlika med osnovnim nivojem in galerijo, ki jo je mogoče premagati s klasičnim stopniščem (pogosto je spiralno), tako imenovanim varčnim stopniščem, strmim (ladijskim) stopniščem ali lestvijo. Najboljša je tista rešitev, ki najbolje usklajuje funkcionalnost spodnjega in galerijskega prostora. Pri tem se pogosto srečujemo z dvomom, ali stopnice umestiti sredi prostora kot oblikovni poudarek in tako žrtvovati njegovo uporabnost, ali pa jih postaviti na manj vidno mesto, kjer zavzamejo kar najmanj prostora. Izbira je odvisna tudi od uporabnikov (otroci, starejši), poleg tega lahko prostor pod nevpadljivimi stopnicami ob zidu izkoristimo za shranjevanje ali knjižne police.
Namembnost in oprema po želji
Poleg dobre izvedbe je treba galerijo tudi dobro izkoristiti. Razumljivo je, da je delno ali v celoti odprta in je lahko delovni prostor, čitalnica, igralnica, garderoba … Če velikost to dopušča, je del galerije lahko zaprt, v njem pa uredimo spalnico s sanitarijami ali brez njih. Pogosta rešitev je tudi odprta spalnica. Kako bomo opremili galerijo, je povsem odvisno od naših želja in okusa. Morda najpomembneje pa je, da izberemo arhitekta, ki bo prostor znal oblikovati po naših zahtevah.
Vir: www.jutarnji.hr
