Letošnja karavana se je začela že septembra v skvotu Ustvarjalna platforma INDE v Kopru in prepotovala devetnajst lokacij. Dodali so nekatere nove postaje, kot sta Krčma Tamkoučeri v Celju in Carinarnica – bivak urbane kulture v Novi Gorici, a izgubili nekatere stare. Maraton se letos ni ustavil na Ptuju in v Dolenjskih Toplicah, že drugo leto zapored je preskočil Novo mesto.
Čeprav obisk posameznih prizorišč variira glede na vitalnost lokalnih scen, je bila Menza pri koritu v Ljubljani tradicionalno polna. Finale je odprl poznavalec ljubljanske megle, kantavtor Miha Peterlič kot suveren kritik vsakdanjosti, ki vprega preprosto kitarsko in vokalno zvočnost, kakršno slišimo tudi pri Daniju Kavašu, maratoncu leta 2003. Sledil je trio Blue Town's Radio iz Stične, ki z vedro odrsko navzočnostjo krmari med urejenimi pričeskami in doživeto psihedelijo na sledi rock and rolla iz 50. in 60. let. Z njimi se je končal rockovski del finala.Preostanek večera je imela glavno besedo elektronika, ki v sodobni garažni preobleki ne teži k žanrskim predpisom, temveč v sozvočju z globalnimi trendi črpa pri raznorodnih vsebinah.
Svetlejše odtenke je zastopal triphop duet Memowu, ki s presunljivim volčjim krikom Brine Vidic na zaledju toplih ritmov v režiji oblikovalca zvoka Saija Pana interpretira sodobno elektronsko pesem. Na priljudni strani zvočnika stoji tudi zamaskirana avdiovizualna trojka NeoPogo. Tvorijo ga improvizatorja – tiger in nekakšen modri rakun – za sintetizatorji in ritem napravo, ki uporabljata oglate, nekoliko retro palete, ter vizualni umetnik, ki njuna zvočna iskanja podkrepi z ilustriranimi animacijami. S Kranjčanom Janom Brišarjem, ki nastopa pod psevdonimom Noč, je dogajanje ubralo temačnejši, nasilnejši kurz. Noč si je prve odrske izkušnje nabiral na letošnjem maratonu, čeprav je na spletu izdal že osem dolgometražnih zbirk demo posnetkov. Giblje se med hrupnim death metalom in cloud rapom, globoko basovsko izpeljanko hiphopa, za katero je značilno eksplicitno, pogosto mračnjaško vzdušje. Nič manj mrko ni končal pesnik Gašper Torkar, ki je tokrat besedo zamenjal za zvok in se prelevil v lirika zamišljenih računalniških atmosfer in udarnih basovskih linij. Njegov nastop, ki združuje tehnoidno plesišče in oder, dokazuje, da je v preteklosti deloval tudi kot mešalec plošč na ljubljanski alternativni sceni.
Skozi leta je Klubski maraton navrgel številne omembe vredne ustvarjalce. Omenimo lahko le Moveknowledgement in Melodrom, v novejšem času pa Koala Voice in persons from porlock. Letošnjo šesterico je žirija glasbene redakcije Radia Študent izbrala izmed 67 prijav. Izbor je uravnotežen in karakterno pester, a mu žanrsko že dlje časa primanjkuje hiphopovskih vokalistov, kot sta bila Valterap in Samo Boris, ter jazzovskih izvajalcev. Pravijo, da pri prijavljenih raperjih pogrešajo angažirana besedila, pri jazzu pa izraz zunaj akademskih kalupov in pihalnih orkestrov.
Maraton je pospremila zgoščenka KM16, ki vsebuje po dve pesmi nastopajočih.
