Čeprav so v štiričlanskem gospodinjstvu lani zaslužili več kot 4500 evrov na družinskega člana mesečno in se naokoli prevažajo v dveh avtomobilih, skupno vrednih skoraj 40.000 evrov, stanovanjski sklad ne more poseči v neprofitno najemnino. Tako kot je brez moči v primeru štiričlanske družine s 180.000 evrov prihranka v banki. Neprofitnega stanovanja ne more odvzeti niti družini z nedokončano hišo niti paru, ki ima v solasti hišo, skoraj 70.000 evrov prihrankov, za 10.000 evrov delnic in mesečne dohodke v višini 2000 evrov. Vsi ti najemniki ali njihovi bližnji so se v neprofitno stanovanje vselili pred letom 2003, stanovanjski zakon iz tega leta pa je stanovanjskim skladom prepovedal, da bi tako kot pri kasnejših vseljencih vsakih pet let preverjali, ali še izpolnjujejo pogoje za neprofitno stanovanje. To boniteto ministrstvo za okolje in prostor s predlagano novelo stanovanjskega zakona zdaj ukinja.
V Ljubljani in Mariboru bodo prvič preverili 1600 ljudi
Ljubljanski stanovanjski sklad bo tako prvič po več kot desetletju lahko preveril premoženjsko stanje okoli tisoč najemnikov. Mariborski medobčinski sklad pa bo dobil vpogled v finančni položaj skoraj 600 gospodinjstev. A čeprav na nobenem od skladov ne vedo, koliko jih ne izpolnjuje več pogojev za neprofitno stanovanje, množičnega sproščanja stanovanj za nove stanovalce ni pričakovati. V Mariboru ocenjujejo, da število preveč premožnih najemnikov, ki so stanovanja dobili pred letom 2003, ni tako veliko. »V dosedanjih preverjanjih je sklad odpovedal najemno pogodbo dvema najemnikoma, enemu pa je bila spremenjena v najemno pogodbo za tržno stanovanje,« so pojasnili.
Tudi direktor ljubljanskega sklada Sašo Rink je opozoril, da tistim, ki presegajo cenzus za neprofitno stanovanje, ne bo treba oditi, ampak bodo morali začeti plačevati tržno najemnino. »Po sedaj veljavni zakonodaji bodo morali stanovanje v zakonskem roku 90 dni izprazniti le tisti najemniki, ki so lastniki primernega stanovanja,« je povedal Rink. Dodal je še, da ne vidi razloga, zakaj ista pravila ne bi veljala tudi za imetnike stanovanjske pravice izpred leta 1991, ki bodo po predlogu ministrstva še naprej plačevali neprofitno najemnino ne glede na svoje premoženje.
V Ljubljani načrti za dodatnih 1000 stanovanj
Vse več prosilcev za neprofitna stanovanja v Ljubljani si tako več dodatnih stanovanj lahko obeta od dviga dovoljene meje zadolževanja skladov. Ministrstvo v noveli predlaga, da bi se občinski skladi pri republiškem stanovanjskem skladu lahko zadolžili še za dodatnih 10 odstotkov svojega namenskega premoženja.
Ker večina občinskih skladov še ni dosegla niti obstoječe meje zadolževanja – v Mariboru recimo zaradi neplačnikov in odsotnosti občinskega financiranja po lastnih pojasnilih komaj pokrivajo redne stroške delovanja sklada, kaj šele, da bi vlagali v nova stanovanja – bo rahljanje omejitev pomagalo predvsem Ljubljani. »Ocenjujemo, da nam bodo predlagane zakonske spremembe v naslednjih petih letih omogočile dodatno zadolžitev do 25 milijonov evrov,« napoveduje Rink, a se hkrati v imenu javnega interesa zavzema za dvig dovoljene zadolžitve na 50 odstotkov kapitala sklada. Načrt v Ljubljani je sicer v naslednjih petih letih prosilcem zagotoviti dodatnih tisoč stanovanj.
Za najrevnejše v tržnih stanovanjih spet polne subvencije
Socialno ogrožena gospodinjstva, ki so zaradi pomanjkanja neprofitnih stanovanj prisiljena bivati v tržnih, bodo medtem tudi formalno nazaj dobila pravico do subvencije za neprofitno najemnino in se tako ponovno izenačila z najemniki neprofitnih stanovanj. Ustavno sodišče je sicer že ob majski odločitvi, da je bila ukinitev subvencij z namenom zniževanja stroškov občin protiustavna, zahtevalo njihovo takojšnjo vrnitev. S predlagano novelo stanovanjskega zakona pa bodo vsi upravičenci do neprofitnega stanovanja tudi v zakonu spet dobili pravico, da poleg razlike med tržno in neprofitno najemnino prejemajo še subvencijo za neprofitno najemnino.
Ukinjanje te pravice od lanskega do letošnjega aprila je najverjetneje prizadelo na tisoče gospodinjstev, saj samo v Ljubljani ob vsakem razpisu praznih rok ostane tudi več kot 3000 prosilcev za neprofitno stanovanje. Zaradi odprave subvencij za neprofitni del tržne najemnine so se stroški teh najemnikov povišali vsaj za tretjino, zato so se nekateri znašli pred deložacijo in izgubo strehe nad glavo.
V Ljubljani uspe zgolj vsak deseti prosilec
za neprofitno stanovanje
MOP
PODATKI
DELEŽ USPEŠNIH KANDIDATOV V %
RAZPISANA STANOVANJA
PRISPELE VLOGE
%
100
4500
4028
3985
90
4000
3432
80
3500
70
2909
3000
60
2500
2130
50
2000
1666
1615
40
1532
1500
30
20,4
12,35
9,73
11,44
12,31
1000
13,8
14
20
425
10,4
370
390
450
500
300
300
10
230
150
0
0
2008
2012
2004
2005
2006
2007
2010
2014
Ljubljanski in murskosoboški stanovanjski
sklad se trenutno ne moreta zadolževati
MOP
PODATKI
NAMENSKO PREMOŽENJE
ZADOLŽENOST
MOŽNO DODATNO ZADOLŽEVANJE PO OBSTOJEČI ZAKONODAJI (DO 10 % KAPITALA)
MOŽNO DODATNO ZADOLŽEVANJE PO DVIGU OMEJITVE (DO 50 % KAPITALA)
Javni stanovanjski skladi
251.946.126
10,47
26.383.056 €
Stopnja zadolženosti
LJUBLJANA
0
0
99.590.007 €
100.255.696 €
4.197.576 €
4,19
MARIBOR
5.827.994 €
45.930.272 €
0
51.056.676 €
3,19
1.627.718 €
KOPER
3.477.950 €
0
23.900.620 €
21.299.899 €
4,32
920.146 €
NOVA GORICA
1.209.844 €
0
9.729.804 €
21,49
4.384.915 €
942.534 €
MURSKA SOBOTA
0
1.249.924 €
0
Število upravičencev do subvencije za tržno najemnino narašča
MOP
PODATKI
2012
2013
2014
2015*
število upravičencev
2946
3449
1406
2062
znesek tržnega dela
991.854,70
1.636.554,94
2.431.859,36
3.107.598,74
znesek neprofitnega dela
753.081,78
1.624.196,96
2.264.205,87
2.129.555,72
skupni znesek
1.744.936,48
3.260.751,90
4.696.065,23
5.237.146,64
*Podatki niso dokončni.
