Po mnenju ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta oziroma Komisije Pravičnost in mir bi morala država za nadaljevanje spravnega procesa zagotoviti odgovore na doslej neodgovorjena vprašanja: kdo so bile žrtve, zakaj so bile umorjene, kdo jih je umoril in kdo je odgovoren za zločine. Poskrbeti bi morala tudi za oceno spornih med- in povojnih dogajanj, z jasnim sporočilom, da so bili povojni poboji zavržno dejanje. Kot tretje pa naj bi se »državno vodstvo« javno opravičilo svojcem žrtev, deklarativno obsodilo zločince, zločine obžalovalo in za vse žrtve razglasilo državni dan žalovanja.
Državne institucije se na cerkveno pobudo niso odzvale, zato smo nekaj ključnih vprašanj naslovili na tri najvišje državne predstavnike. Ali so nadškofove zahteve smiselne, katere da in katere ne, kdo naj jih izpolni, kaj bodo v zvezi z njimi ukrenili, če bodo kaj, smo vprašali predsednike države, vlade in državnega zbora: Boruta Pahorja, Mira Cerarja in Milana Brgleza.
Pahor za poglobljen razmislek
Odgovor Pahorja je bil pričakovan. Do konkretnih cerkvenih zahtev se ni opredelil, kajti »treba si je vzeti čas za poglobljen razmislek o nadaljnjih korakih, kolikor ti že niso naloženi uradnim ustanovam z zakoni ali drugimi akti«. V uradu predsednika so ob tem poudarili, da je šlo za prvo pogrebno slovesnost državnega značaja in v organizaciji države po sedemdesetih letih, zato »je popolnoma razumljivo«, da so prelomni dogodek zaznamovali številna stališča in izjave ter da so tudi pričakovanja vladnih in nevladnih ustanov glede obnašanja državnih ustanov do »tega pomembnega vprašanja v prihodnje« različna.
Cerar: Povojne poboje obsojam
Premier Miro Cerar je bil določnejši, ni pa se opredelil do vseh zahtev RKC. »Povojne poboje obsojam. Moje trdno prepričanje je, da si vsi mrtvi zaslužijo dostojen in spoštljiv pokop ter da mora v takšnih primerih za to poskrbeti država,« je zapisal. Kar zadeva cerkveni poziv, naj država zagotovi oceno med- in povojnih dogajanj, je ocenil, da je »dostojen pokop odgovornost države, raziskovanje preteklih dogodkov pa v domeni stroke«. Jasno se je opredelil tudi glede poziva RKC, naj se država opraviči: »Opravičilo države bi bilo neprimerno, saj ni sedanja država tista, ki je zagrešila povojne poboje.« Cerar k temu dodaja, da je v politiko vstopil tudi zato, da bi umiril in stabiliziral ideološko razgreto politično areno, in da sta lani v DZ le NSi in SMC zagovarjali sprejem zakona o prikritih grobiščih in pokopu vojnih žrtev.
Brglez: Samo z obsojanjem ne bomo prišli daleč
Tudi predsednik državnega zbora Milan Brglez se ni izrekel o vseh cerkvenih pobudah. Kar zadeva zahtevo škofov po državni oceni spornih dogajanj, je poudaril, da je kot predsednik DZ javno že večkrat povedal, da je pri pobojih šlo za zavržno dejanje. Brglez je ob različnih priložnosti, tudi v nagovoru poslancem 27. oktobra letos, jasno obžaloval vse žrtve, tako padlih v NOB kot žrtev revolucije, ter še posebej zahteval spoštovanje do vseh žrtev vojnih in povojnih zločinov. Glede zahteve, naj se državno vodstvo javno opraviči in zločince obsodi, pa Brglez meni, da »samo z obsojanjem ne bomo prišli daleč«. Država, poudarja, mora poskrbeti za pietetni pokop in omogočiti, da se to obdobje karseda najbolj razišče, a »to naj storijo strokovnjaki in ne politiki«. V nasprotju s Pahorjem, ki je pred dnevi pogreb na Dobravi označil za začetek duhovne renesanse na Slovenskem, ne verjame, da je politika na Slovenskem, »z nekaj izjemami«, dorasla temu, da bi to poglavje zaprla in ga ne bi več zlorabljala za dnevnopolitične potrebe. Več pa bi lahko po Brglezovem mnenju storila tudi Cerkev. »V sodelovanju z državo bi lahko, če bi tako želela, oblikovala okvir za to, da bi posamezniki, ki so bili prizadeti, začeli s postopkom odpuščanja.« Seveda pa je treba vsakemu posamezniku pustiti, da čustvuje, kot lahko oziroma kot meni, da je prav, dodaja Brglez.
