Približno tretjino slovenskih družinskih podjetij že vodi druga generacija, kažejo rezultati raziskave EY, ki bo danes predstavil tretjo knjigo o družinskem podjetništvu v Sloveniji. V njej so strnili zgodbe desetih podjetij, med katerimi so vnovič tudi gazele. Ta podjetja so FerroČrtalič, Jezeršek, Medex, Orodjarstvo Gornjak, skupina Plastoform, Vinarstvo Ščurek, skupina SmartCom, Mesarija Prunk, Mlekarna Krepko in Varis Lendava. V Sloveniji je 83 odstotkov podjetij v družinski lasti, med drugim kažejo izsledki raziskave, ki jo je EY Slovenija v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto v Ljubljani lani izvedel na vzorcu 360 slovenskih družinskih podjetij.
Tri četrtine družinskih podjetij je starejših od 20 let, v 62 odstotkih v podjetju delujeta najmanj dve generaciji, zaposlujejo 70 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva, ustvarijo 67 odstotkov dodane vrednosti. V 39 odstotkih podjetij so njihovi menedžerji starejši od 50 let ter se najverjetneje že nekaj let intenzivno ukvarjajo s prenosom vodenja podjetja. Preudarnost in postopnost v tem procesu sta nujni, saj naj bi le 30 odstotkov družinskih podjetij uspešno nadaljevalo poslovanje v drugi generaciji družinskih članov in le 13 odstotkov v tretji.
FerroČrtalič: Vstopa že četrta generacija
Zametki gazele FerroČrtalič segajo že v leto 1964, ko se je tedaj mladi ključavničar Jože Črtalič odločil, da bo stopil na svojo poslovno pot. Delavnico je odprl na Grmu v Novem mestu. Z rastjo podjetja se je ekipa večkrat selila in sedaj deluje na Selih pri Dolenjskih Toplicah. Podjetje, ki je specializirano za izdelavo strojev za obdelavo površin, vodita Mojca Črtalič Andolšek, direktorica, in Anja Črtalič, ki je odgovorna za prodajo in zelo uspešna predvsem na eksotičnih trgih. Njun brat Jernej pa vodi sestrsko storitveno podjetje, ki poskrbi za zagon njihovih strojev pri kupcih. Podjetje, v katero se počasi vključuje že četrta generacija družine, se je do sedaj trikrat uvrstilo med nominirana podjetja za gazelo dolenjsko-posavske regije, nazadnje leta 2014. S podobno dejavnostjo kot FerroČrtalič se ukvarja samo pet podjetij na svetu.
Prenos vodenja podjetja na mlajšo generacijo po navadi sistematično poteka nekaj let, v vseh podjetjih pa trdijo, da poteka že od otroštva. »Začne se z vrednotami in zgledom, ki jih starši kažejo otrokom že od mladih nog. Gre za nezavedno integracijo prenosa s staršev na otroke. Če v poslu uživajo, to otroci opazijo in obstaja velika možnost, da bodo podjetniško pot staršev tudi nadaljevali,« meni Mojca Črtalič Andolšek. Njena generacija je pri poslovanju že podprta z orodji, ki jih je prinesla digitalizacija, in to pomeni veliko prednost.
»Ključno je seveda, da ima podjetje storitev, ki pomeni dodano vrednost za kupca. Družinsko podjetje kupcu daje zagotovilo, da ljudje dejansko živijo za ta posel in so pripravljeni storiti in tvegati marsikaj.« Sodelovanje več generacij, kjer so sicer razlike očitne, pa je neprecenljivo, meni. »Trg se neprestano in hitro spreminja, zato so nekateri načini, ki jih uporablja očetova generacija, žal neučinkoviti in preživeti. Moja generacija se ukvarja s stvarmi, ki so v tistem trenutku pomembne in fokusno usmerjene v rešitev ter korist za posel. Internet in digitalizacija sta povsem spremenila svet in način delovanja,« poudarja direktorica podjetja FerroČrtalič. Sicer pa morajo biti sprejete odločitve v podjetju vedno v korist podjetja in posla. Čustvene družinske odločitve bi lahko podjetje ogrozile. »Ni vedno lahko, vendar trg sprejema samo visoko dodano vrednost in kakovost ter lojalnost,« na kratko in zelo jasno pove Mojca Črtalič Andolšek.
Presegli obrtniško razmišljanje
Podobno je tudi v raški gazeli Orodjarstvo Gorjak, kjer v podjetju delujeta druga in tretja generacija. Sinova direktorja Franja Gorjaka, Miha in Marko, s podjetjem živita od malega. »Poznava napake in prednosti podjetja, nama pa še vedno manjka tiste odločnosti v ključnih trenutkih in avtoritete, ki si ju morava pridobiti tako med zaposlenimi kot tudi pri kupcih, za kar pa je potrebnih kar nekaj let napak in zmag,« pojasnjuje 25-letni Marko Gorjak.
Sam vidi v generaciji, ki je zrasla v dobo digitalizacije, veliko prednosti. »Nismo obremenjeni s preteklostjo, na voljo so nam vse informacije na svetu, ki jih znamo poiskati takoj in brez posebnega napora. Nismo več v okvirih, ki jih zaznamuje obrtniški način razmišljanja, da mora eden znati opravljati vse, ampak znamo in moramo naloge prenesti na drugega, ki to obvlada bolje od nas. Moja prednost je, da sem odprt za inovacije in jih znam predstaviti tako, da jih tudi oče z veseljem podpre,« poudarja Marko Gorjak, ki je namestnik direktorja in hkrati z vodjo prodaje obraz podjetja v tujini. Podjetje je bilo letos prepoznano za gazelo podravsko-pomurske regije.
»Družinske ustave še niso oblikovali, saj prenos vodenja še ni končan. Si pa želim, da bi jo, saj je to pomemben del družinskega podjetništva, ki se mu namenja premalo pozornosti in ga starejši mogoče ne razumejo. Družina in posel morata imeti določene meje. Želim si, da bi se podjetniške družine o tem več pogovarjale in temu namenile več pozornosti.«
In kako v FerroČrtalič in Orodjarstvu Gorjak razmišljajo o izzivih prihodnosti in morebitni prodaji podjetja? »Težko je napovedati prihodnost. Sem v obdobju največje življenjske moči in tudi s predhodno generacijo, torej z mojim očetom, še vedno uspešno sodelujeva in se dopolnjujeva. Moji otroci bodo lahko uporabili podjetniško tradicijo po moji ali pa moževi strani. Odločitev bo njuna. Če v poslu izjemno uživaš, lahko ustvariš rezultate, za katere te trg tudi nagradi. Mi se trudimo prikazati svoje delo tako, kot ga tudi čutimo – predano in polno zadovoljnih trenutkov,« odgovarja Mojca Črtalič Andolšek.
»Družina si je pridobila zaupanje kupcev in podjetje bo do nadaljnjega ostalo v družinski lasti. Bistvo podjetja je prav družina. V podjetju bom tako dolgo, kolikor dolgo me bo podjetje potrebovalo, ko pa bo zraslo do take mere in bo imelo take vodje, da bom moteč člen, potem bom našel drugo pot. A ta bo še zmeraj podjetništvo. To je moja droga, ki se ji ne morem upreti,« pa poudarja Gorjak.