Pustolovščina nemškega velikana na področju predelave odpadkov, Scholz Group, lastnika Dinosa, na slovenskem trgu se končuje. Kitajski predelovalec odpadnih materialov Chiho-Tiande Group namreč končuje prevzem Scholza, ki se že več let spopada z resnimi finančnimi težavami. Ker je Scholz lastnik Dinosa, to pomeni, da bodo Kitajci čez noč prevzeli ključno vlogo pri zbiranju in predelavi odpadkov na slovenskem trgu.
Kitajsko prevzemanje Scholza poteka na podoben način, kot Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) prevzema številna nekoč uspešna in ugledna slovenska podjetja: s pretvorbo dolgov v lastniški kapital. Finančne obveznosti Skupine Scholz so konec lanskega leta znašale 960 milijonov evrov. Od tega zneska je Chiho-Tiande odkupil za več kot pol milijarde evrov Scholzovih dolgov in s tem postal največji posamični upnik nemškega podjetja. Poleg tega je Chiho-Tiande Scholzu odobril 80 milijonov evrov premostitvenega posojila.
Manjši prevzema večjega
Scholz Group na približno 200 lokacijah po svetu, v skupni izmeri 1200 nogometnih igrišč, zaposluje skoraj 5000 delavcev. Prihodki od prodaje so se lani znižali za dobro četrtino in so znašali 2,29 milijona evrov. V primerjavi z letom 2014 se je izguba lani več kot podvojila, na 232 milijonov evrov. Po drugi strani je podjetje Chiho-Tiande, katerega delnice kotirajo na hongkonški borzi, bistveno manjša družba. Lani je ustvarila za 3,12 milijarde hongkonških dolarjev prometa (po včerajšnjem tečaju 262 milijonov evrov), kar je na letni ravni pomenilo padec za skoraj polovico. S podjetjem Chiho-Tiande je lastniško povezana tudi kitajska družba Loncin Group Co., ki med drugim v Slovenijo uvaža motorna kolesa, motorje in vodne črpalke.
Zaradi nizkih cen železa in drugega odpadnega materiala se v zadnjem času številne družbe po svetu, ki se ukvarjajo s predelavo odpadkov, srečujejo s finančnimi težavami. Izjema ni niti Dinos. Lani bi moral po načrtu odkupiti za 108 milijonov evrov odpadnih surovin, vendar mu jih je uspelo kupiti le za slabih 83 milijonov evrov. Načrti se niso uresničili niti pri prodaji. Načrtovana je bila v višini 139,5 milijona evrov, dosežena pa le v višini slabih 112 milijonov evrov. To je bilo za približno 15 odstotkov oziroma 19,5 milijona evrov manj kot leta 2014. Za četrtino, na štiri milijone evrov, se je znižal denarni tok iz poslovanja (EBITDA), ki kaže, koliko sredstev družbi ostane za naložbe, dividende in plačilo dolgov ter obresti. Dinosov čisti dobiček je lani znašal 570 tisoč evrov, kar na letni ravni pomeni padec za polovico.
Spodbuden pa je podatek o zmanjševanju Dinosove zadolženosti. Medtem ko so se dolgoročne in kratkoročne finančne obveznosti lani znižale za šest milijonov evrov, na 16,8 milijona evrov, so se dolgovi do dobaviteljev znižali za 4,5 milijona evrov, na 8,1 milijona evrov. Kako je posloval Dinos v prvih treh četrtletjih letošnjega leta, predsednik uprave Damijan Zorko ni želel konkretno razkriti, povedal pa je, da v skladu z zastavljenimi načrti. Zorko ne pričakuje, da bi v Dinosu po prevzemu Scholza prišlo do organizacijskih sprememb.
