Dobrih šest let po vrhuncu finančne krize, ki je v Sloveniji na površje prinesla predvsem posledice slabih bančnih praks iz časa, ko je bilo v sistemu denarja na pretek, in tri leta po milijardni sanaciji teh posledic epiloga še vedno ni – in kot kaže, ga kaj kmalu tudi ni pričakovati. Število iztoženih odškodnin iz naslova slabih bančnih praks je enako nič pa tudi na področju kazenskega pregona situacija ni dosti bolj optimistična.
To je tudi na podlagi pričanja vodje specializiranega državnega tožilstva Harija Furlana med drugim ugotovila parlamentarna preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu, ki jo vodi Anže Logar. Ta predlaga vrsto sprememb veljavne zakonodaje, nemudoma pa bi se morale po njihovem mnenju začeti oblikovati pravne podlage za ustanovitev specializiranega sodišča za pregon bančne kriminalitete. Ministrstvo za pravosodje je medtem že začelo priprave. Kot pravijo, bodo pravne podlage predvidoma pripravljene v prvi polovici prihodnjega leta.
Klemenčič po izkušnje in prakse na Islandijo
»Ob vrsti oprostilnih sodb z ne prav prepričljivimi obrazložitvami in ob zavedanju pomena ustreznega sankcioniranja povzročiteljev bančne kriminalitete /.../ je ustanovitev specializiranega sodišča eden ključnih ukrepov, ki bi javno demonstriral skupno željo in voljo politike, da s pregonom bančne kriminalitete misli resno in da se ne bo ustavila nekje na sredi ali še verjetneje na začetku poti.« Tako v vmesnem poročilu o opravljeni parlamentarni preiskavi v zvezi s Factor banko, Probanko in Banko Slovenije Logarjeva komisija utemeljuje ustanovitev specializiranega sodišča, pri tem pa se naslanja tudi na izjave Furlana, ki nujnost ustanovitve takšnega sodišča poudarja že dlje časa.
Prisluhnilo je očitno tudi pravosodno ministrstvo pod vodstvom Gorana Klemenčiča. To je, spomnimo, še nedavno skupaj s predstavniki tožilstva, vrhovnega sodišča in okrožnih sodišč presojalo delovanje specializiranih oddelkov, ki že obstajajo na štirih sodiščih (v Ljubljani, Mariboru, Kopru in Celju), in ugotavljalo, ali se da sistem izboljšati. »Praksa je pokazala, da bo treba ustanoviti tudi posebno, specializirano sodišče, ki se bo ukvarjalo samo s tovrstnim kriminalom,« zdaj pojasnjujejo na ministrstvu.
Že prihodnji teden bo delegacija ministrstva pod Klemenčičevim vodstvom s tem namenom obiskala Islandijo.
Na Islandiji bodo tako predstavniki tamkajšnjega urada okrožnega tožilca delegaciji ministra Gorana Klemenčiča predstavili njihovo ureditev, izkušnje in prakse s področja preiskave in pregona bančne kriminalitete. Dejstvo je, da so Islandci nedvomno najbolj intenzivno obračunali s spornimi praksami svojih bankirjev.
Jasnejša odgovornost za pregon bančnega kriminala
Po mnenju parlamentarne preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu, ki jo vodi Anže Logar, bi ustanovitev specializiranega sodišča izboljšala tudi preglednost in jasno definirala odgovornost posameznih institucij v sistemu pregona bančne kriminalitete. Prelaganje odgovornosti za pičel izkupiček doslej začetih postopkov med vodstvi bank, policijo, tožilci in sodniki je v minulih letih postalo že stalna praksa.
Tudi vodja specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan, ki je med drugim pred preiskovalno komisijo krivdo (znova) valil tudi na poslovne banke, ker da »niso pokazale nobene lastne samoiniciativnosti pri preiskovanju, da so v določenih primerih zavlačevale z odgovori, niso bile odzivne…«, se kritikam ni ognil. Da je tožilstvo za odločitev o zavrženju kazenske ovadbe v primeru odobritve posojila banke NLB podjetju Ultra (predkazenski postopek je potekal zoper dve uslužbenki NLB) potrebovalo celih sedem let, je po mnenju komisije nesprejemljivo. Težave s prepričevanjem tožilcev za sprožitev kazenskih pregonov pa imajo po ugotovitvah komisije tudi kriminalisti. »Tožilci za odločitev, da določenega postopka ne bodo sprožili, ne nosijo nobene odgovornosti,« ugotavlja Logarjeva komisija. Približno podobni so argumenti za težave tožilcev. Kot je pojasnjeval Furlan, lahko tožilci napišejo zahtevo za preiskavo na 200 straneh, preiskovalni sodnik pa v štirih povedih napiše, da ni utemeljenega suma, in odločitev preloži na senat, s čimer se lahko postopek zavleče tudi leto ali več.
Prav oblikovanje sodne prakse bo, kot ugotavlja komisija, v tej fazi pregona bančne kriminalitete ključno za odločitev o tem, ali bodo povzročitelji bančne luknje odgovarjali. Čeprav je predlagala vrsto sprememb zakonodaje, pa velja hkrati omeniti, da prehitre spremembe po mnenju komisije niso prava rešitev, saj bi s tem potrdili, »da se ob obstoječi zakonodaji krivcev za nastalo bančno luknjo ne da obsoditi, posledično pa prav nihče od teh krivcev ne bi odgovarjal«.
