V uredništvo je poklical eden naših zvestih bralcev in potožil, da ima že nekaj časa težave zaradi oglasnega svetlobnega zaslona, ki je nameščen na velenjski Rdeči dvorani. Ta je zanj moteč, ker občasno sredi noči, kot je slikovito opisal, tako močno posveti skozi okno njegove spalnice, da bi lahko brez težav bral knjigo.
»Na prekomerno svetlobno onesnaževanje opozarjam že vsaj dve leti. Težave sem poskušal rešiti sam, a žal brez uspeha, zato sem pred dnevi podal prijavo inšpektoratu za okolje in prostor. Svetloba reklamnega panoja je namreč premočna, občasno pa krati tudi moj nočni počitek,« pravi Velenjčan, čigar ime hranimo v uredništvu.
V inšpektoratu za okolje in prostor potrjujejo, da so prijavo prejeli. Pojasnili so, da v takih primerih vedno opravijo inšpekcijski pregled, inšpektor pa ugotavlja, če je res kršena uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, pojasnjujejo v ministrstvu za okolje in prostor. Če je do kršitve prišlo, ukrepajo in pričnejo prekrškovni postopek.
Tudi v Celju so pred približno štirimi leti imeli veliko težav zaradi svetlobnega onesnaževanja, saj je bila svetlost reklamnega panoja, nameščenega na eni od poslovnih stavb ob Mariborski cesti, zaradi nepravilne nastavitve premočna. »Na osnovi izvedenih meritev je bila nato svetlost naprav prilagojena dovoljeni moči,« so povedali v ministrstvu.
Inšpektorji so v zadnjih letih, odkar je uredba v veljavi, obravnavali 35 prijav v zvezi s svetlobnimi panoji in neustreznim osvetljevanjem fasad zgradb. »V večini primerov smo izdali ureditvene odločbe za prilagoditev predpisanim mejnim vrednostim, v prekrškovnih postopkih pa sta bila izrečena globa in opomin,« še pravijo v ministrstvu za okolje.
Pano je ponoči zasvetil zaradi tehničnih težav
Slovenija je ena redkih držav, če ne celo edina, ki se je resno lotila reševanja problematike svetlobnega onesnaževanja. Vlada je namreč že leta 2007 sprejela uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja, ki je namenjena varovanju narave, bivalnega okolja in ljudi, navsezadnje pa tudi varčevanju z električno energijo. Težav se zavedajo tudi v Mestni občini Velenje, kjer so zato ravno letos podpisali pogodbo s koncesionarjem za prenovo in vzdrževanje razsvetljave.
»Do konca leta bomo zamenjali vse neustrezne svetilke, ki ne ustrezajo uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja, in jih zamenjali z novimi LED-svetilkami, ki so skladne z uredbo,« pravijo v velenjski občini. Dodajajo, da so v minulih letih že zamenjali reflektorje, ki so neustrezno osvetljevali cerkve, in tako zmanjšali porabo elektrike in svetlobno onesnaževanje. Edini svetlobni pano, ki ga imajo, je nameščen na steno Rdeče dvorane.
»Programiran je tako, da se skupaj s pojemanjem dnevne svetlobe zmanjšuje tudi intenziteta svetlosti, ob 22. uri pa pano ugasne. Se pa zgodi, da nekajkrat na leto sistem zataji,« pravijo v občini. Da je nekajkrat prišlo do tehničnih težav, katerih posledica je bila tudi večja osvetljenost ali celo nenadzorovano prižiganje panoja, tudi ponoči, priznava tudi Marjan Klepec, direktor športnorekreacijskega zavoda Rdeča dvorana. »Vsakokrat, ko je prišlo do težav, smo pano ročno ugasnili takoj, ko je bilo mogoče. Nikoli pa pano ni svetil vso noč. V zadnjem obdobju smo ga vedno ugašali ob 21. uri in prižigali ob 7. uri zjutraj. V času popravila je celo ves dan ugasnjen,« še pove Klepec. Kot dodaja, so vse zahtevane podatke že posredovali inšpekciji, ki bo imela zadnjo besedo.
