Prvi dogodek, ki bo bistveno določil smer kapitalskih trgov, so seveda torkove predsedniške volitve v Združenih državah Amerike. Hillary Clinton bi bila z vidika kapitalskih trgov sprejeta kot kontinuiteta, medtem ko bi bil Donald Trump ponovno utelešenje presenetljivega junijskega referenduma o britanskem izhodu iz Evropske unije. Rezultati anket nakazujejo na zmanjševanje prednosti Clintonove, vendar je verjetnost za njeno izvolitev zaradi sistema elektorskih glasov še vedno znatna, kar pomeni nizko tveganje za vlagatelje.
Medtem se počasi odvija tudi klobčič brexita. Naslednje pomembno dejanje bo točno en mesec po predsedniških volitvah v Združenih državah Amerike, torej 7. in 8. decembra, ko bo vrhovno sodišče odločalo o pritožbi britanske premierke na odločitev višjega sodišča, da za sprožitev 50. člena lizbonske pogodbe in s tem začetka pogajanj o izstopu Združenega kraljestva potrebuje tudi dovoljenje poslancev. Z odločitvijo višjega sodišča so nasprotniki brexita dobili doslej najmočnejše orožje v boju zoper – po mnenju večine – neracionalno referendumsko odločitev. Tudi na tem področju se torej tveganja za vlagatelje zmanjšujejo.
Omenjena dva dogodka bosta v novembru in decembru požela večino pozornosti. Kljub temu pa ne gre zanemariti še dveh decembrskih datumov. Prvi je 8. december, ko se sestane Evropska centralna banka. Glede na skorajšnji konec programa odkupov obveznic v marcu gre pričakovati njegovo podaljšanje in manjše prilagoditve kriterijev glede ustreznosti obveznic za odkup. Podobno pomembno bo sporočilo ameriškega sistema centralnih bank 14. decembra. Verjetnost za dvig ključne obrestne mere za četrtino odstotne točke je v zadnjih dneh zrasla s 60 na 80 odstotkov. Če ne bo presenečenj pri zgoraj opisanih dogodkih ali katastrofalnih makroekonomskih podatkov, je dvig praktično gotov dogodek. Bolj kot samo končno dejanje bo pomembna komunikacija guvernerjev, s katero bodo vlagateljem razjasnili pričakovano monetarno politiko v letu 2017. Oči na peclje torej, megla se bo kmalu razkadila.