Mestna občina Ljubljana bo morala za gradnjo prizidka k Mahrovi hiši, arheološkega središča in podzemne garažne hiše pod tržnico pridobiti okoljevarstveno soglasje. Brez tega dokumenta ne bo mogla pridobiti gradbenega dovoljenja. Agencija za okolje je namreč presodila, da bo načrtovana gradnja v tem delu mesta pomembno vplivala na okolje, zato je zahtevala najprej pripravo presoje vplivov na okolje in posledično pridobitev okoljevarstvenega soglasja.

Svojo odločitev je agencija za okolje utemeljila z več argumenti, med drugimi tudi s tem, da občina načrtuje parkirno hišo s 17.600 kvadratnimi metri in 515 parkirnimi prostori. Uredba o posegih v okolje namreč predpisuje, da je priprava presoje vplivov na okolje nujna, če parkirna hiša presega neto tlorisno površino 10.000 kvadratnih metrov oziroma bo imela več kot 100 parkirnih prostorov. Ob tem velja omeniti, da občini za gradnjo parkirne hiše pod Kongresnim trgom in Kozolec II okoljevarstvenega soglasja ni bilo treba pridobiti. V agenciji za okolje so pojasnili, da je zakonodaja do julija 2014 pridobitev okoljevarstvenega soglasja namreč predvidevala le »za parkirno hišo z zmogljivostjo vsaj 1000 parkirnih prostorov«.

Dodatno leto in pol za gradbeno dovoljenje

V občinski službi za razvojne projekte in investicije pričakujejo, da se bo postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja podaljšal za predvidoma leto in pol zaradi zahteve po okoljevarstvenem soglasju. Koliko dodatnih stroškov bo občina imela na ta račun, pa bo jasno šele, ko bo končano javno naročilo za izdelavo presoje vplivov na okolje in dodatnih študij.

Agencija za okolje je pri svoji odločitvi upoštevala med drugim tudi dejstvo, da je to območje že sedaj precej obremenjeno s hrupom in da se bo v času gradnje situacija še poslabšala. Podobno je ugotovila tudi za kakovost zraka, ki jo bodo gradbena dela predvsem v fazi izkopa gradbene jame in odvoza materialov še dodatno poslabšala.

Glede na to, da družba Bežigrajski športni park že od decembra 2010 neuspešno pridobiva okoljevarstveno soglasje za gradnjo na območju Plečnikovega stadiona in da so pri tem neuspehu pomembno vlogo igrali tudi sosedi iz bližnjih Fondovih blokov, se postavlja vprašanje, ali se občini na tržnici lahko zgodi podoben scenarij.

V službi za razvojne projekte in investicije sicer pravijo, da jih to ne skrbi, »saj smo prepričani, da bodo sosedje in vpleteni v projekt prepoznali njegovo dobrobit za vse meščane in meščanke«. A ne gre pozabiti, da je ljubljanska nadškofija že leta 2011 s pritožbo dosegla, da je upravna enota občini razveljavila takrat že pridobljeno gradbeno dovoljenje za gradnjo pod tržnico.

Načrt arheoloških izkopavanj že pripravljen

V službi za razvojne projekte in investicije so povedali, da so že pripravili načrt arheoloških izkopavanj na območju tržnice. Tega je občina morala pripraviti, da je zadovoljila zahteve Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Slednji je po besedah službe za razvojne projekte že dal soglasje k pripravljenemu načrtu, ki ga bo občina v kratkem posredovala ministrstvu za kulturo. Načrt arheoloških izkopavanj je namreč nujni sestavni del vloge za pridobitev soglasja ministrstva za izvedbo izkopavanj na tem območju.

S pridobitvijo soglasja bo občina dobila pravico, da začne izvajati predhodne arheološke raziskave na območju tržnice. Te bodo morale potekati ločeno od gradbenih del in bodo lahko vplivale tudi na nadaljnjo usodo občinskega projekta. Po koncu raziskav bo zavod za varstvo kulturne dediščine ocenil, v kakšnem stanju so ostanki nekdanjega frančiškanskega samostana na Vodnikovem trgu. Če se bo izkazalo, da so ostanki slabo ohranjeni, lahko zavod občini garažno hišo izjemoma dovoli graditi tudi na območju teh ostalin. Če pa bodo arheologi pri preiskovanju območja celotne tržnice naleteli na kakšna izjemna odkritja, bodo morali nemudoma obvestiti občino in kulturno ministrstvo. Slednje bo odločilo, ali so bila morebitna odkritja tako izjemna, da bo potrebna sprememba občinskega projekta.