Nedavna ustanovitev novega literarnega združenja Združenje za slovensko besedo je odprla razpravo tako o namenu njegove ustanovitve kot o integriteti javnih uslužbencev. Ker je ena od članic iniciativnega odbora novega združenja Helena Jaklitsch tudi visoka uradnica pri ministrstvu za kulturo, se zastavlja vprašanje, ali bi lahko pri kandidiranju združenja za javna sredstva prišlo do nasprotja interesov. Omenjena uradnica je namreč pri ministrstvu skrbnica proračunske postavke za knjigo, kar pomeni, da bi se lahko znašla v nehigienični poziciji, če bo združenje, katerega soustanoviteljica je, kandidiralo na razpisih Javne agencije za knjigo RS (JAK).
Vprašanje je še toliko bolj kočljivo, ker novoustanovljenemu združenju mnogi pripisujejo ideološko zasnovo. Združenje sicer poudarja, da bo primarno skrbelo za slovenščino, a mnogi ga na osnovi političnih nazorov nekaterih članov vidijo kot desni odgovor na organizaciji Društvo slovenskih pisateljev in Slovenski center PEN. Poslanka Mirjam Bon Klanjšček je zato ministra za kulturo Toneta Peršaka že minuli mesec izzvala v poslanskem vprašanju, naj pojasni, kako bo ministrstvo v prihodnje zagotavljalo enakost obravnave vseh literarnih združenj.
Peršak, ki je dolgoletni aktivni član obeh omenjenih združenj in celo nekdanji predsednik SC PEN, morebitnega problema v tem ne vidi. Po njegovem lahko tudi javni uslužbenci ustanavljajo društva oziroma se povezujejo vanje, saj v tem ni nič spornega, ker gre zgolj za uresničevanje njihove ustavne pravice do svobodnega združevanja. Prepričan je tudi, da do nasprotja interesov pri Jaklitschevi ne more priti, saj je JAK samostojna institucija, s čimer je po njegovem zagotovljen odmik politike od neposrednega odločanja o sofinanciranju javnih kulturnih programov in projektov. Četudi ministrstvo v to ni neposredno vpleteno, pa tamkajšnji pristojni uradniki vendarle bedijo nad proračunom in letnimi programi financiranja JAK.
Tone Peršak prav tako meni, da pri ustanovitvi novega društva ne gre za poskus delitve pisateljev na več stanovskih društev na podlagi njihovih ideoloških prepričanj, da se napovedana dejavnost nove organizacije ne prekriva z dejavnostmi obeh drugih združenj in da Združenje za slovensko besedo ne želi zasesti položaja stanovskega društva.