Osrednjo Italijo je v zadnjih mesecih prizadelo večje število močnejših in hujših potresov, ki smo jih lahko čutili tudi v Sloveniji. Avgustovski je imel magnitudo 6,2 in je zahteval kar 298 življenj. 27. oktobra je sledil potres z magnitudo 6,1, tri dni kasneje pa še najhujši italijanski potres po letu 1980 z magnitudo 6,6. Mirna niso bila tla niti v začetku novembra, saj je v noči na 3. november zopet močneje treslo, in sicer z magnitudo 4,8. Samo od pretekle nedelje so seizmologi na prizadetem območju izmerili čez tisoč manjših popotresnih sunkov. Kar dvajset od teh je imelo magnitudo čez 4, od avgusta pa je območje streslo že kar 21.600-krat. K sreči po avgustovskih potresih ni bilo neposrednih smrtnih žrtev, je pa nastala gmotna škoda.
Italijanski seizmolog Gianluca Valensise je že po nedeljskem potresu za Reuters povedal, da so potresi med seboj povezani in da bi lahko šlo za verižni učinek, ki bi znal sprožiti nove potrese. Ti bi se lahko vlekli še nekaj tednov. Opozarjal je tudi, da bi se v teoriji učinek lahko širil tudi več sto kilometrov daleč. Kot pojasnjuje slovenska seizmologinja Tamara Jesenko z urada za seizmologijo in geologijo na agenciji za okolje (ARSO), je Italija tudi zaradi nakopičenega sistema majhnih prelomov v zemljini skorji še posebej izpostavljena potresom.
Tudi sicer so potresom bolj izpostavljene države na jugu Evrope v primerjavi z državami na severu. Razlog za to je bližina stičišča evrazijske in afriške tektonske plošče. »Na Siciliji in na skrajnem jugu Italije, v Grčiji in Turčiji imamo predvsem vpliv afriške tektonske plošče. Prelomi ob večjih ploščah so daljši, sprošča pa se tudi več energije kot ob manjših ploščah,« pojasni Jesenkova.
Nevarnosti za Slovenijo naj ne bi bilo
Veliko potresov imamo tudi v Sloveniji, a so bistveno manjši. Večina nas ve predvsem za dva hujša: za rušilni potres v Ljubljani leta 1895 z magnitudo 6,1 in potres v Zgornjem Posočju leta 1998 z magnitudo 5,6. Najhujši potres na ozemlju Slovenije pa se je zgodil leta 1511 na Idrijskem z magnitudo 6,9.
»Slovenija zabeleži več tisoč potresov na leto, a so večinoma tako šibki, da so pod magnitudo 1 ali 1,5 in jih ljudje niti ne začutimo,« pojasnjuje Jesenkova. »Le nekaj je takšnih, ki jih začutimo oziroma še manj takšnih z magnitudo 3. Pri tem je treba vedeti, da so potresi z magnitudo 3 kar tri tisočkrat šibkejši od potresov, ki so v zadnjem času prizadeli Italijo.«
Neposredne nevarnosti, da bi se verižni učinek zaradi aktivnosti v italijanskem sistemu prelomov razširil do nas prav tako ni. »Prelomi, ki so aktivni v Italiji, niso del istega sistema prelomov, ki jih imamo v Sloveniji. Posledično tudi ne moremo reči, da bodo tamkajšnji premiki vplivali na nas. Prav tako gre za bistveno večje razdalje, vsake ocene nevarnosti in vpliva pa bi bile zgolj špekulacije,« še pojasnjuje Jesenkova, a dodaja, »na potrese moramo biti kljub temu vselej pripravljeni, saj smo imeli v preteklosti kar nekaj močnejših potresov, ki so povzročili škodo. Žrtev na srečo niti ni bilo veliko. Če ne drugega, je treba upoštevati gradbene predpise in potresno odporno gradnjo, da nas kakšen potres ne preseneti.«
Kot pravi, imamo v Sloveniji dobre gradbene predpise na tem področju, a je vse odvisno od tega, koliko se jih upošteva in koliko se jih nadzoruje. Največ gmotne škode v zadnjih potresih v Italiji so utrpele ravno starejše zgradbe, ki niso bile zgrajene protipotresno.
Premiki tektonskih plošč
wikimedia commons
PODATKI
NARIVNI PRELOM
Evrazijska plošča
SLO
Evrazijska plošča
Jadransko
morje
Rim
Tirensko morje
Sredozemsko morje
Jonsko morje
Afriška tektonska plošča
