Na prestižni newyorški Peti aveniji, med zlatarno Tiffany in Armanijevo trgovino, lahko domačini in turisti zadnje mesece opazujejo prizor, ki ga v največjem ameriškem mestu med predsedniškimi kampanjami niso ravno vajeni. Zagovorniki in nasprotniki republikanskega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa na pločniku vihtijo transparente, polemizirajo z reko mimoidočih ter jih razveseljujejo s skupnim fotografiranjem. Prostor, ki so si ga izbrali, ni naključen, je pa bržkone enkraten. Kolikor seže spomin v preteklost, se v Združenih državah Amerike še ni zgodilo, da bi se med predvolilno kampanjo ljudje vsakodnevno zbirali pred domom predsedniškega kandidata, kot se dogaja tukaj, na Peti aveniji številka 725, kjer v najvišjih nadstropjih znamenitega nebotičnika domuje Donald Trump.
»Vsak dan pridemo na to mesto, ker tukaj živi Trump. Včasih, tako kot danes, nas je malo, toda v soboto je bilo na stotine ljudi. In tudi Trumpovi nasprotniki pridejo in organizirajo protestne shode,« pravi moški, ki se predstavi kot Tim iz New Yorka. V rokah drži moder plakat z napisom Trump Pence, ob katerem se mimoidoči še posebno radi nastavljajo fotoaparatom.
Vedo, kaj bo, a vztrajajo
Takšno zanimanje za peščico protestnikov bi bilo v zveznih državah, kot so Florida, Ohio in Pensilvanija, nemogoče. Tam je bitka med Trumpom in demokratsko kandidatko Hillary Clinton zelo tesna, zato so te države v boju za zmago preplavljene s transparenti, televizijskimi oglasi in nastopi kandidatov v živo, tako da ljudje kvečjemu željno čakajo 8. november, da bo cirkusa konec. V New Yorku je že dolgo drugače – demokrati so tu premočni, rezultat je jasen vnaprej, zato ob predsedniških volitvah ni naelektrenega ozračja. Podobno kot v Teksasu, Kaliforniji in še približno 35 drugih zveznih državah se nikomur ne zdi smiselno izgubljati sredstev in energije na terenu, ki je že dobljen oziroma izgubljen.
No, skoraj nikomur.
Protestnikov, ki se popoldne zberejo pred 202 metra visokim nebotičnikom, katerega prva nadstropja so odprta za javnost, očitno ne moti, da je izid volitev v New Yorku na dlani. »Sem pridem zato, da skušam ljudi opozoriti, kaj vse bo storila Clintonova slabega, če zmaga. In ne gre samo za Newyorčane, mimo pridejo ljudje iz Teksasa, Floride, Kalifornije,« je na pločniku razlagal Kirk A. Wilcox, ki je na začetku podpiral demokratskega senatorja Bernieja Sandersa.
Pred seboj je držal velikansko tablo s podrobno opisanimi domnevnimi grehi Hillary Clinton. Eleno Strujan, ki je pred 22 leti v New York prišla iz Romunije in postala državljanka, najbolj skrbi korupcija v državi. »Razsežnosti korupcije so tukaj neverjetne in Trump je edini, ki jo lahko prepreči,« je rekla in začela razlagati svojo slabo izkušnjo z ameriškimi sodišči. Trumpa še ni videla od blizu, se je pa že zgodilo, da je prišel pred svojo stolpnico pozdravit svoje privržence. A ti niso edini, ki pridejo pred velikanska vrata, na katerih piše Trump Tower.
»Menda je Freud nekoč rekel, da potlačena jeza povzroča depresijo, zato pridem sem, da spiham ventile. Trumpa namreč preziram, odvraten je, žali ženske, norčuje se iz invalidov, obogatel je z očetovim denarjem in ničesar ne da v dobrodelne namene,« je razlagal Paul Rosen iz New Yorka, ki je imel na glavi nenavaden rjavi stožčast klobuk, oči pa je kljub slovesu sonca skril za očali ugledne znamke. Rosen je, po svetli ameriški tradiciji, v aktualnem političnem položaju prepoznal tudi priložnost za zaslužek, zato hkrati s protestiranjem prodaja okrogle značke z napisom Dump (iztrebek), pod katerim je risba kakca s podobo Trumpove glave. Tri dolarje za eno, pet za dve. Posel menda gre, sicer pred stolpnico ne bi stal pet dni na teden zadnje štiri mesece. »Verjetno sem prvi v zgodovini, ki je od Trumpa pošteno plačan,« se zareži.
Policisti (za zdaj) samo gledajo
Kadar se politično drugače misleči zagreteži znajdejo na majhnem prostoru, se ne da izogniti povišanim tonom. »To se dogaja, vendar je vse precej civilizirano. Če se dva drug drugemu dereta v obraz, policist stopi zraven in gleda. Spoštuje svobodo govora. Ljudje pa vedo, da bi šel tisti, ki prvi udari, morda v zapor. Meja je jasna, zato pretepa še nisem videl,« pravi Rosen. Tudi Tim pravi, da s policijo ni prav nobenih težav. In z nasmehom doda: »Po pravici povedano, mislim, da jih mnogo podpira Trumpa. Le da tega ne bodo povedali.«
Policisti so res bolj molčeči. Eden brez besed prikima na vprašanje, ali je pred stolpnico res vsak dan politično živahno. Stoji za ograjo, ki so jo na Peti aveniji postavili za tiste dni, ko je obisk posebno velik in ga pločnik ne more požreti. Naslednji tak dan bo napočil najkasneje v torek.
