V iskanju primernega strateškega partnerja, ki bi prispeval denar za gradnjo drugega tira, se predstavniki različnih ministrstev in podjetja 2TDK mesečno dobivajo (tudi) s predstavniki madžarske vlade, njihovega železniškega podjetja in banke. V javnost je te dni pricurljal zapisnik septembrskega sestanka slovenske in madžarske strani, iz katerega je razvidno, da so Madžari pripravljeni prispevati denar za gradnjo drugega tira med Koprom in Divačo, a le pod svojimi pogoji. O teh pa tisti, ki jih zadevajo, ne vedo ničesar.
Madžari želijo delež v Luki Koper in konkurirati SŽ
Madžari se »resno zanimajo« za sodelovanje pri projektu, seveda pa želijo pred kakršno koli zavezo pridobiti informacije o stroških gradnje drugega tira – in to že v tem mesecu, je razvidno iz zapisnika. Za gradnjo drugega tira bi prispevali 200 milijonov evrov, a v zameno želijo manjšinski delež v Luki Koper, možnost, da bi sodelovali »v železniških tokovih skozi Slovenijo z družbo Gysev Cargo«, ter zagotovilo, da madžarska gradbena in projektna podjetja sorazmerno z njihovim kapitalskim vložkom sodelujejo pri gradnji drugega tira.
Na kakšen način bi lahko Madžari pridobili manjšinski delež v družbi Luka Koper, ki je opredeljena kot strateška naložba države? Z ministrstva za infrastrukturo so skopo odgovorili, da je Luka Koper »za Slovenijo izredno pomembna, zato jo je vlada opredelila kot strateško podjetje. Ponovno poudarjamo, da Luke Koper ne prodajamo.« V Luki Koper o vseh teh dogovorih ne vedo nič. »Na sestankih ne sodelujemo,« so jasni.
Za SŽ so Madžari premajhni
Tudi predstavniki Slovenskih železnic (SŽ) ne sodelujejo pri dogovorih, čeprav imajo Madžari interese tudi pri tovornem prometu. »To razumem tako, da bi njihovi operaterji radi vozili po Sloveniji,« razloži generalni direktor SŽ Dušan Mes. »A to lahko že sedaj,« doda. Železniški promet v Sloveniji je namreč liberaliziran, kar pomeni, da SŽ nimajo ekskluzivne pravice voziti po naših tirih. Tudi na Madžarskem je stanje podobno, kjer deluje nekaj deset železniških operaterjev, ter v Avstriji. Mes je zavrnil možnost, da bi Madžari kapitalsko vstopili v strukturo SŽ. »So premajhni,« je dejal. Ni skrivnost, da SŽ predvsem za segment tovornega prometa iščejo strateškega partnerja in se med drugim pogovarjajo tudi z avstrijskimi železnicami. »Z Madžari se o vstopu v lastniško strukturo nismo nikdar pogovarjali, ker je naš segment tovornega prometa nekajkrat večji od madžarske družbe,« je jasen Mes.
Visoki državni predstavniki so se dobili že šestič
Medtem pa dejstvo, da so se visoki državni predstavniki obeh strani dobili že šestič, kaže na resnost namere o sodelovanju pri gradnji. Tudi sama sestava ekipe; na slovenski strani so med drugim sestankovali Klemen Grebenšek, državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu, Miranda Groff Ferjančič, državna sekretarka na finančnem ministrstvu, direktorica direktorata za infrastrukturo Darja Kocjan, Damir Topolko, direktor DRSI, generalni direktor za gospodarsko diplomacijo Robert Kokalj ter Žarko Sajić, direktor projektnega podjetja 2TDK. Na madžarski strani pa so sedeli ministrovi namestniki za zunanje zadeve in trgovino, ministrski namestniki za nacionalni razvoj in notranje zadeve ter Janos Boda, direktor podjetja Gysev Cargo in predstavnik investicijske banke Exim bank. Naslednji sestanek bo v tem mesecu.
Odločitev še ni bila sprejeta
»Delovni pogovori z Madžarsko še potekajo in niso končani. Ministrstvo je skupaj s podjetjem 2TDK aktivno pri iskanju rešitev za finančno konstrukcijo za gradnjo drugega tira, a odločitev za kakršno koli sodelovanje še ni bila sprejeta,« so resnost namere o sodelovanju in pogoje, o katerih se pogovarjajo z Madžari – a brez domačih ključnih akterjev –, pojasnili na infrastrukturnem ministrstvu.
