»Policisti Policijske postaje Krško so bili v sredo nekaj po 15. uri obveščeni o prometni nesreči v Brezju pri Senušah. Opravili so ogled in ugotovili, da je 62-letni voznik kombiniranega vozila zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v avtomobil, ki ga je iz nasprotne smeri pravilno pripeljal voznik osebnega avtomobila. V nesreči se ni nihče poškodoval, povzročitelj pa je imel v litru izdihanega zraka 1,34 miligrama alkohola (2,8 promila). 62-letnega voznika so pridržali in zaradi kršitev na sodišče naslovili obdolžilni predlog.«
To je le eno od več deset sporočil, ki jih vsak dan medijem pošiljajo tiskovni predstavniki policijskih uprav. Včeraj smo pisali, da se je prometna varnost v državi že drugo leto zapored drastično poslabšala na področju smrtnih žrtev. Očitno prihaja do vse večjega števila najhujših prometnih nesreč z najusodnejšimi posledicami. Število vseh prometnih nesreč se namreč ne povečuje. Leta 2012 se je pri nas pripetilo 22.000 prometnih nesreč. To pomeni dobrih 60 na dan ali na vsakih 24 minut ena nesreča. Že leta 2013 je bilo nesreč manj, in sicer slabih 19.000, nato pa se je upadanje števila vseh prometnih nesreč ustavilo in se je zdaj ustalilo pri 18.000 nesrečah na leto ali slabih 50 na dan oziroma, kot smo ponazorili že za leto 2012, ena na vsake pol ure.
Küzmič: Krivi smo vozniki!
Leta 2012 se je pripetilo 122 nesreč, v katerih je umrlo 129 ljudi. Pol odstotka vseh nesreč se je torej končalo z najhujšim možnim izidom. Lani se je ta odstotek povečal. Ob 18.000 nesrečah jih je bilo 112 (0,62 odstotka) s smrtnim izidom. Leta 2013 se je huje poškodovalo 708 udeležencev v prometu, leto kasneje 826, lani 932. Na področju huje poškodovanih je trend zaskrbljujoč. V odstotkih: v zadnjih treh letih se je število huje poškodovanih zvišalo za 224 oseb ali kar neverjetnih 32 odstotkov. Letos na področju smrtnih žrtev primerljivo z enakim obdobjem predhodnih let ne kaže na bolje, pač pa je smrtnih žrtev 21 odstotkov več kot od januarja do septembra leta 2012 ali 2103 in 16 odstotkov več kot v primerljivem obdobju lani. Število huje poškodovanih pa se je letos končno začelo izboljševati. Dobra desetina jih je manj kot v enakem lanskem obdobju. Če torej povzamemo – nesreč je v zadnjih letih približno enako, posledice pa so čedalje hujše. V grafih ob besedilu si lahko ogledate statistiko posledic prometnih nesreč za letos in v primerljivem obdobju lani po posameznih policijskih upravah. Iz njih je razvidno, da se je prometna varnost najbolj poslabšala na Obali, v Prekmurju in na Dolenjskem.
Inštruktor varne vožnje Brane Küzmič trdi, da je že res, da so ceste čedalje slabše in avtomobili čedalje boljši in hitrejši, a da je odločilen pri prometni varnosti vedno človeški faktor: »Če bi vozili deset odstotkov počasneje, bi bilo deset odstotkov manj mrtvih in huje poškodovanih. Pomembno je, da imamo dober, hiter avto, pozabljamo pa, da vozimo po slabših cestah. In še nekaj je – varčujemo tam, kjer ne bi smeli. Država pri cestah, vozniki pa pri pnevmatikah.«
Med slabšimi v EU
Lani je na cestah v Evropski uniji življenje izgubilo 26.000 ljudi, kar je 5500 manj kot leta 2010, vendar pa se stanje na ravni EU v primerjavi z letom 2014 ni izboljšalo. Poleg tega evropska komisija ocenjuje, da je bilo na cestah v EU huje poškodovanih 135.000 ljudi. Družbeni stroški (rehabilitacija, zdravstveno varstvo, materialna škoda) smrtnih žrtev in poškodb se ocenjujejo na vsaj 100 milijard evrov. »Leta 2015 je bilo na evropskih cestah povprečno 51,5 smrtne žrtve na milijon prebivalcev, podobno kot v preteklih dveh letih. K tej upočasnitvi, ki sledi znatnemu osemodstotnemu zmanjšanju v letih 2012 in 2013, je prispevalo več dejavnikov, med drugim večja interakcija med nezaščitenimi udeleženci v cestnem prometu in motornimi vozili v naših mestih. Izpostavljeni udeleženci v cestnem prometu (pešci, kolesarji) prav tako predstavljajo velik delež pri huje poškodovanih,« piše v zadnjem poročilu. EU torej ocenjuje, da gre stagnacijo na področju prometne varnosti pripisati pešcem in kolesarjem.
V Sloveniji je bilo lani 58 mrtvih v prometu na milijon prebivalcev. Torej krepko nad povprečjem EU (51,5). Po tem statističnem kazalniku so pred nami Slovaki, Avstrijci, Francozi, celo pregovorno na cestah divji Španci (36 mrtvih na milijon prebivalcev) ter seveda pričakovano vse skandinavske države. A še bolj skrbi podatek, da se je ta številka pri nas lani drastično dvignila, in sicer z 52 na 58 oziroma za 11 odstotkov. Na ravni EU se je število mrtvih na cestah zvišalo za en odstotek. Bolj se je število mrtvih na milijon prebivalcev od vseh članic EU zvišalo le še na Hrvaškem, Finskem in Cipru.
Posledice prometnih nesreč po policijskih upravah
GPU
PODATKI
jan.–sept. 2015
jan.–sept. 2016
PU MURSKA
SOBOTA
PU MARIBOR
PU CELJE
PU KRANJ
PU NOVA
GORICA
PU LJUBLJANA
PU NOVO
MESTO
PU KOPER
hudo poškodovani
mrtvi
13
142
PU CELJE
16
136
8
57
PU KOPER
12
63
9
75
PU KRANJ
6
65
28
206
PU LJUBLJANA
21
168
15
87
PU MARIBOR
19
76
3
48
PU MURSKA
SOBOTA
7
31
11
49
PU NOVA
GORICA
11
49
7
59
PU NOVO MESTO
15
67
