V Sloveniji smo v zadnjih letih naredili velik korak na področju doniranja viškov hrane trgovskih podjetij, vedno bolj se ukvarjamo tudi s količino hrane v javnih zavodih, medtem ko se tretjine zavržene hrane, ki jo prispevajo gospodinjstva, še nismo konkretno lotili.
»Zakaj ne bi hrane delili med seboj tudi v Ljubljani?« je pomislila mestna svetnica Združene levice Nataša Sukič in na Mestno občino Ljubljana naslovila pobudo za postavitev javnih hladilnikov za zmanjševanje količine zavržene hrane. V njej je predlagala, da bi postavili javne hladilnike v ljubljanske prostore nevladnih organizacij oziroma v mestne prostore društev in javnih zavodov, ki bi tudi preverjali živila in skrbeli za čistočo hladilnikov.
»Prednost projekta javni hladilniki, pri katerem se živila porabijo za prehrano, namesto da bi zavržena romala v smeti, zadevajo tri stebre trajnostnega razvoja – ekonomijo, ekologijo in socialo. Zmanjšujejo se stroški za odstranjevanje in predelavo odpadkov ter s temi živili pokrijemo del dnevnih potreb socialno ogroženih ljudi,« je navdušeno v pobudi zapisala svetnica. Predlagala je tudi, da občina ta pozitiven projekt vključi že v osnutka proračunov za naslednji dve leti, a se to nato ni zgodilo.
Idejo, ki v Ljubljani še ni vzklila, pa na Dunaju že živijo. V javne hladilnike lahko meščani prinesejo živila, ki jih sami ne morejo pravočasno zaužiti, in tam počakajo na tiste, ki jih potrebujejo. Pobuda za deljenje in izmenjavo hrane na javnih mestih je prišla iz društva Foodsharing, katerega člane je k akciji spodbudil šokanten podatek, da na Dunaju pred dopustom zavržejo približno 70.000 ton živil.
Hladilnike so postavili tako v zasebnih prostorih kot v prostorih društev, izobraževalnih ali svetovalnih ustanov in v prostorih v lasti mesta in ne le za čas dopustov, ko ljudje sploh zavržejo veliko hrane iz hladilnika, ki bi se do njihove vrnitve že pokvarila. Lokacije so izbrali glede na dostopnost in pretok ljudi, za redno čiščenje in preverjanje živil pa so angažirali različna dobrodelna in okoljevarstvena društva.
V Ljubljani več zadržkov kot na Dunaju
To področje ni pravno urejeno in ne omogoča nadzora nad neoporečnostjo živil, pravijo v ljubljanskem javnem podjetju Snaga. Priznavajo, da so sicer že sami razmišljali o javnih hladilnikih, a imajo tovrstne zadržke, vidijo pa velik potencial, da bi se tako aktivirali v manjših socialnih okoljih.
»Takšne aktivnosti že obstajajo znotraj zaprtih sistemov, v manjših večstanovanjskih objektih, podjetjih, študentskih domovih, in naš predlog je, da po eni strani spodbujamo organizacijo takšnih aktivnosti v bolj zaprtih skupinah, kjer se ljudje poznajo in si zaupajo, hkrati pa krepimo izobraževanje, ozaveščanje in komuniciranje glede ravnanja s hrano, nakupovanja in zmanjševanja zavržene hrane,« je odgovoril na pobudo Sukičeve direktor Janko Kramžar in dodal, da je Snaga pripravljena prispevati stare hladilnike, da bi sosedje, sodelavci vanje odlagali viške hrane. Prepričan je, da bi se tako ne le krepila solidarnost, ampak bi tudi preprečili, da bi se uporabniki viškov hrane počutili stigmatizirano in neprijetno.
Snaga najprej nad ostanke v restavracijah
Snaga je sicer že pred časom aktivno pristopila k problematiki zavržene hrane. Potem ko so spoznali šokantne statistike, so se lotili tudi raziskovanja globljih razlogov, zakaj mnogi tako zlahka zavržejo živila. »Povezali smo se s profesorico psihologije in drugimi strokovnjaki ter ugotovili, da sta v ozadju naša brezbrižnost in predvsem nespoštovanje. Če vržemo hrano v smeti, pomeni, da je ne spoštujemo, in če ne spoštujemo hrane, ne spoštujemo niti dela kmetov, pekov, delavcev v mlekarnah in vseh drugih, ki hrano pripeljejo do naše mize,« je Kramžar še pojasnil, zakaj je Snaga kampanjo Dvigni glas proti zavrženi hrani usmerila k izboljšanju odnosa do hrane v družbi izobilja in pretirane potrošnje.
S problematiko zavržene hrane pa se bodo na Snagi ukvarjali tudi v prihodnje. Trenutno snujejo strategijo, kako skupaj z gostinci in zavodom za turizem spodbujati goste, da vzamejo domov, česar v gostilnah in restavracijah ne zmorejo pojesti. Toda ne v foliji in drugi embalaži, ki je obremenilna za okolje, ampak razmišljajo o razgradljivi oziroma o embalaži za večkratno uporabo.
