Evropske smernice priporočajo, da začnemo dojenčku uvajati mešano hrano med 17. in 26. tednom starosti, saj od petega do sedmega meseca energijska vrednost hranil v materinem mleku ali nadomestku ne zadostuje več za dojenčkovo hitro rast, je razložil dr. Matej Gregorič iz Centra za proučevanje in razvoj zdravja Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Če uvajanja ne začnemo, začneta dojenčku najprej primanjkovati železo in cink, je dodal.
Dojenčke pri šestih mesecih že lahko učimo jesti po žlički. Vsako novo živilo jim ponudimo v majhni količini (žličko ali dve) le enkrat na dan, najprej v tekočem stanju. Potem nova živila uvajamo z razmikom enega tedna, da se dojenček navadi na nov okus in da ob morebitni preobčutljivostni reakciji lažje ugotovimo, kaj jo je povzročilo.
Tudi nove obroke uvajamo postopno. Za kosilo so primerne zelenjavno-krompirjevo-mesne kaše, mlečno-žitne kaše za večerjo, žitno-sadne kaše pa za popoldansko malico, je razložil Gregorič. Poudaril je, da strokovnjaki dodani sladkor v prehrani dojenčkov in malčkov odsvetujejo, saj ne prispeva k vnosu pomembnih hranil. Sadne kašice brez dodanega sladkorja, zlasti v kombinaciji z žiti ali zelenjavo, pa so lahko le dopolnitev prehrane in ne edina prehrana, saj pogosto vsebujejo veliko naravnega sladkorja iz sadja. Dejal je, da ima sadje skupaj z zelenjavo ali žiti bolj nevtralen okus in manj sladkorja.
Skromen sadni delež
Takšne kašice lahko pripravimo sami in tako natančno vemo, kaj je v njih. Nedavno ocenjevanje sadnih kašic Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave (MIPOR) je namreč razkrilo, da vse sadne kašice na trgovskih policah niso vedno najboljša izbira. Proizvajalci praviloma izpostavljajo predvsem podatke, ki so njim prid, in pozabljajo opozoriti na podatke, ki jim niso (ugotovitve so dostopne na spletni strani www.potrošnikovZOOM.si). Poleg tega so primerjave pokazale, da je bila zgolj ena od desetih najbolj priljubljenih jabolčnih sadnih kašic zares narejena izključno iz jabolk. V eni je znašal sadni delež komaj dobro polovico vsebine. Večini je bil dodan vitamin C, pogosto tudi riževa moka in voda.
»Pogled na hranilno tabelo jabolčnih sadnih kašic razkrije, da vsebujejo največ ogljikovih hidratov, malo beljakovin in maščob in približno gram prehranskih vlaknin na 100 gramov kaše. Večina vsebuje sladkor fruktozo iz jabolk in jabolčnega soka, eni kašici pa so celo dodali sladkor, ki kot dodatek ni dovoljen za dojenčke v večji količini, kot bi ga dojenček dobil v obroku z materinim mlekom. To vsebuje približno 7 gramov sladkorja (laktoze) v 100 gramih mleka, medtem ko je bilo v pregledanih sadnih kašicah kar od 8,6 do 13 gramov sladkorja v 100 gramih izdelka,« je opozorila prehranska strokovnjakinja Nika Kremić.
Nepozorni starši bi tako lahko že z eno kašico malčku ponudili kar 115 odstotkov dnevno priporočene količine sladkorja. Zato strokovnjaki priporočajo, da predstavlja sadje le polovico popoldanskega obroka, drugo polovico pa žita. Ob tem je tudi Kremićeva izpostavila, da z dopolnilno hrano ni treba hiteti in da je za dojenčke do šestega meseca najboljše izključno dojenje.
Za pitje najboljša voda
Ob prehodu na družinsko prehrano, nekako pri desetih mesecih, malček potrebuje tudi 200 mililitrov dodatne tekočine na dan, najbolje vode ali nesladkanega čaja, je pojasnil dr. Gregorič. Instant čaji z dodatkom sladkorja niso primerni, prav tako sadni in zelenjavni sokovi, ki vsebujejo sladkor in druge ogljikove hidrate, saj lahko spodbudijo nastanek zobne gnilobe. Še posebej se je treba izogibati pijač z dodanim sladkorjem, medom, sirupom, nadomestkom sladkorja ali sladili.
»Malčki naj do prvega leta ne uživajo sladkorja tudi zato, ker spodbuja nagnjenje k sladkemu okusu, zmanjšuje občutek lakote in povečuje željo po vedno bolj intenzivnem sladkem okusu,« je poudaril Gregorič in svetoval, da je v obdobju nosečnosti in prvih dveh let življenja, ko se intenzivno oblikuje okus, smiselno dojenčku ponuditi hrano z nevtralnim okusom. Ugotavlja, da veliko proizvajalcev otroške hrane izkorišča sladek okus in v izdelke dodaja sladkor, čeprav to za otroke ni primerno. »Sladkor v koncentrirani obliki lahko malčku ponudimo le občasno, čim kasneje in v manjših količinah, na primer kot sladoled ali sladico, predvsem pa šele, ko spozna in usvoji raznovrstne okuse zelenjave in sadja. Omejevanje sladkih živil in pijač na silo pri otrocih ni uspešna metoda,« je dodal Matej Gregorič.
Vztrajnost se izplača
»Ker spodbuja nagnjenje k sladkemu okusu, poveča tveganje zobne gnilobe, debelosti in drugih bolezni, sladkor odsvetujemo vsaj do prvega leta starosti,« je poudarila tudi prof. dr. Nataša Fidler Mis iz kliničnega oddelka za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko ljubljanske pediatrične klinike. »Odsvetujemo tudi pijače z dodanim sladkorjem, sadni sok kot samostojni napitek in med, ki lahko vsebuje spore plesni,« je nadaljevala in dodala, da je uvajanje mešane prehrane obdobje, ko najlaže vplivamo na sprejemanje novih živil, in obdobje do drugega leta starosti obdobje, ko dojenčki in malčki najbolje sprejemajo nove arome in okuse. Pomembno je, da v tem obdobju malčki izkusijo kar največji razpon zdravih živil, zlasti raznovrstne zelenjave.
Če 6- do 10-mesečni dojenček ob uvajanju zelenjave, ki je pomemben vir vitaminov, mineralov, dietnih vlaknin in številnih zaščitnih snovi, te ne mara, mu je treba isto vrsto zelenjave ponuditi zaporedno vsak dan vsaj osemkrat ali celo enajstkrat, bodisi samo bodisi v kombinaciji z različno zelenjavo ali sadjem. Po osmih ponovitvah se več kot 70 odstotkov dojenčkov navadi na nov okus zelenjave, je zagotovila Fidler-Misova. Ugotavlja, da žal večina staršev obupa že po treh neuspešnih poskusih in napačno sklepa, da dojenček določene zelenjave ne mara. S tem ne dajo dojenčku dovolj možnosti, da se navadi na nove okuse, je opozorila.