Prvi izdelki z oznako izbrana kakovost – Slovenija so že na trgovskih policah. Prve so postopek certificiranja in označevanja izpeljale Ljubljanske mlekarne. V prihodnjih tednih jim bodo sledile še druge mlekarne, decembra naj bi prve takšne izdelke na police poslali rejci govedi in perutnine oziroma mesnopredelovalna podjetja. Z njim bodo kupcem sporočali, da so surovine v izdelku pridelane in predelane v Sloveniji. V prihodnjih letih se bodo shemi pridružili še sadjarji in pridelovalci zelenjave. Prihod nove označbe bo spremljala velika promocijska kampanja, ki jo bodo finančno podprli tako kmetje in živilska industrija kot država.
Pobuda za tovrstno označevanje živil in njihovo promocijo je prišla s terena, dali sta jo združenji mlekarjev in mesnopredelovalne industrije. Predsednica združenja mlekarn in direktorica Mlekarne Planika Anka Miklavič Lipušček je prepričana, da je za vse slovenske mlekarne, ki mleko odkupujejo od okrog 5000 slovenskih kmetov, to priložnost, da s skupnim trudom in sredstvi upravičijo in utrdijo zaupanje slovenskega potrošnika v domačo hrano.
Lokalno, pod rednim nadzorom in kakovostno
Oznaka na mleku in mlečnih izdelkih ne bo povedala zgolj tega, da so mleko pridelali slovenski kmetje, predelala pa domača mlekarna. Pridobljeni certifikat sporoča tudi, da so tako kmetje kot mlekarne pod rednim nadzorom ter da so morali pred pridobitvijo certifikata dokazati, da je bilo mleko ves čas primerno hlajeno, da so upoštevali kriterije dobre higiene pri molži, skladiščenju in transportu ter da mleko dosega določene standarde kakovosti. Notranji nadzor nad spoštovanjem pravil in kakovostjo bodo opravljale same mlekarne, enkrat na leto lahko pričakujejo tudi zunanji nadzor ene od treh pooblaščenih družb, ki se v Sloveniji ukvarjajo s certificiranjem živil. »Pri mleku bodo glede izvora osnovne surovine preverjali, da je mleko pridelano in predelano v Sloveniji. Pri mesu bodo glede izvora osnovne surovine preverjali, da je govedo oziroma perutnina rejena, zaklana in razkosana v Sloveniji,« pojasnjujejo na ministrstvu za kmetijstvo. Nad pravilnim označevanjem in morebitno zlorabo zaščitnega znaka bo bedela Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in rastlinstvo. Z znakom se bodo lahko ponašali le proizvajalci in predelovalci, medtem ko jih trgovci ne bodo mogli dodajati svojim trgovskim blagovnim znamkam.
Podobno bodo pri mesu in mesnih izdelkih kupci z označbo dobili zagotovilo, da so rejci in predelovalci morali zadostiti višjim zahtevam glede varnosti in kakovosti, kot to določa zakon, in da so podvrženi večjemu nadzoru. Predsednik sektorskega odbora za meso in predsednik uprave Skupine Panvita Peter Polanič verjame, da se bo z zajamčeno prehransko varnostjo, sledljivostjo in kakovostjo povečalo povpraševanje oziroma poraba slovenskega mesa in dvignila slovenska raven samooskrbe. Tudi na ministrstvu za kmetijstvo, kjer bodo nov znak podprli s široko triletno in skupno tri milijone evrov vredno promocijo, si od tega obetajo večjo prodajo doma pridelane hrane in s tem tudi razvoj slovenskega podeželja.
Obvezni prispevek
Promocija seveda ne bo zastonj, po ocenah ministrstva bo stala tri milijone evrov. Polovico sredstev zanjo bo namenila država, drugo polovico pa živilska podjetja in kmetje. Slednji naj bi za vsakih 1000 litrov prodanega mleka v državni podračun mesečno nakazali 25 centov, a so vsaj za zdaj njihov strošek prevzele mlekarne. Te bodo za vsakih 1000 litrov predelanega mleka za promocijo namenile 50 centov. Kobariška mlekarna bo tako za promocijo ob 6,3 milijona litrov odkupljenega mleka prispevala dobrih 3000 evrov na leto. Mesna industrija bo za vsako glavo govedi do enega leta starosti namenila 70 centov, za glavo govedi nad enim letom 2,4 evra in za glavo perutnine 0,3 centa. Prispevek bo obvezen za vse, ne glede na to, ali so v shemo pristopili in bodo znak uporabljali ali ne. Prispevka ne bo treba plačevati kmetom, ki bodo mleko ali živali prodali v tujino, in za mleko ter živali, za katere dokažejo, da so jih uvozili iz tujine.
Na ministrstvu za kmetijstvo so promocijo zaupali oglaševalski agenciji Futura, čeprav je bila na razpisu najdražji ponudnik. Ministra Dejana Židana je prepričala z idejo in medijsko strategijo in tako dobila doslej največje javno naročilo za promocijsko kampanjo. Njena strategija še ni javna, saj pogodba še ni podpisana, je pa zato jasen cilj države: izdelke s slovenskim poreklom naj bi namesto sedanjih 70 kupovalo vsaj 90 odstotkov domačih potrošnikov.
