Enainosemdesetletnega Franja Potočnika iz Mojstrane večina Slovencev pozna kot moža, ki je verjetno največkrat stopil na vrh Triglava. »Kolikokrat ste bili pa vi že tam gori?« so ga pred kratkim spraševali planinci, ki jih je srečal pod vrhom. »Dvajsetkrat,« jim je odgovoril. Najprej so odobravajoče pokimali, potem pa se jim je posvetilo, na kakšno legendo so pravzaprav naleteli. »Kaj niste vi tisti gospod, ki se je lani tisočič povzpel na Triglav?« so preverili svoje domneve. »Seveda sem,« jim je odvrnil Potočnik. »Ampak od takrat štejem na novo,« jim je pojasnil.

Pred kratkim se je Potočnik 1020. vzpel na najvišji slovenski vrh. Vtisov se je v tem času nabralo toliko, da o njih lahko pripoveduje dneve in noči. O tem, kdo vse mu je delal družbo na poti navzgor. O močnem vplivu misli, prepričanj o sebi, ki so marsikomu tik pod vrhom prekrižali načrte. O vrvežu na zavidljivi nadmorski višini, ki ga ne mara in se mu želi izogniti. In o mladih klenih športnikih, ki se lahkotnosti in bliskovitosti Potočnikovih vzponov ne morejo načuditi (od Krme do vrha Triglava je v najboljših časih potreboval 2 uri in 40 minut).

Idila, vtisnjena globoko v spomin

Franjo Potočnik na Triglav ne hodi zaradi časovnih ali številčnih rekordov, sicer bi takrat, ko jih je dosegel, že odnehal. Na vrh Slovenije ga vlečejo užitki. Prav zato nam je o enem svojih zadnjih vzponov tako goreče pripovedoval. »Okoli Kredarice je bilo za nekaj prstov snega. Dan je bil čudovit, brez vetra in rose. Kadar je vlažno, je namreč pot spolzka in tudi jeklenic se je treba bolje oprijeti,« pripoveduje iz izkušenj.

»Vse je bilo mirno, obiskovalcev pa le kakih 20,« Potočnik opisuje svoje najljubše razmere. »Na Malem Triglavu sem srečal rednega obiskovalca, profesorja iz Pirana. Malo sva poklepetala, potem pa sem krenil naprej in zagledal mladega kozoroga. Že eno leto videvam pet kozorogov, a tokrat je bil ta čisto sam. Približal sem se mu na tri metre! Ogovarjal sem ga, pa se ni nič bal. Žival čuti človekovo energijo,« doživeto pripoveduje. »Videti je bil kot radoveden otrok. Imel je čisto majhne roglje, kako leto je moral biti star,« ugiba in si doživetje naslika pred očmi…

Triglav, njegov drugi dom – tudi v pesmi

Po tolikih vzponih, med katerimi se jih večina začne sredi noči v trdi temi, pozna vsak kamenček na poti. »Zato se tudi ena od mojih pesmi imenuje Triglav, moj drugi dom. Nedavno sem jo deklamiral na srečanju kolesarjev v Krmi,« pove. Njegovih pesniških podvigov večina ljudi ne pozna. »Občinstvo sem zadnjič nasmejal s šaljivimi pesnitvami o vinu,« hudomušno pripomni.

Da je spreten z besedami, so se zavedali že njegovi kolegi pri vojakih. Tako je v njihovem imenu skoval kar nekaj rim za njihova dekleta. Prva pesem, ki jo je napisal za člane nekega ansambla, pa je nastala kar v službi med malico. »Prinesli so mi kaseto z melodijo, jaz sem pa pisal in končal še pred koncem malice,« se pohvali. Med bolj znanimi besedili, ki jih je prispeval znani hribolazec, je na primer Šopek najlepših dolin v izvedbi Zgornjesavcev.

Počne tisto, kar ga osrečuje

Tudi druga področja umetnosti so Potočniku blizu, kar tistim, ki ga obiščejo v Mojstrani, ne uide. Njegova posebna sobica je polna kipov, slik in fotografij. »To me osrečuje,« se glasi kratko pojasnilo. Ob vseh konjičkih pa upokojenec jeseniške železnice ne pozabi na domača opravila. Kmalu po 80. rojstnem dnevu, ki ga je obeležil s tisočim vzponom na Triglav, je pritisnil mraz in priprava drv za kurjavo mu je vzela kar nekaj časa, naslednji vzponi pa so se zato nabirali počasi. »Na Triglav grem, kadar imam čas in voljo,« povzame.

Čas in volja sta botrovala tudi nenehnemu postavljanju vse višjih ciljev. Da se bo potrudil za izjemen rekord, se je Potočnik odločil pred poldrugim desetletjem, ko je imel za seboj kakih dvajset vzponov na Triglav. Najprej se je namenil vrh v enem letu osvojiti dvestokrat, a je zabeležil kar 366 vzponov in jih oplemenitil z zbiranjem denarja za Splošno bolnišnico Jesenice. Do leta 2009 se jih je nabralo že 888, od tisočega pa ta mesec mineva eno leto. »Takrat pa sem praznoval tudi deseto obletnico brez vseh zdravil,« se pohvali in doda, da mu zdravje kljub preteklim težavam z želodcem in krvnim tlakom še vedno dobro služi.