Tierras de Cantón ni najbolj znano špansko vino. Prav nasprotno – v španski trgovini v Ljubljani imajo mnogo veliko bolj znanih španskih vin. Toda Andres Cantón, ki je poročen s Slovenko in je zato Slovenija njegov drugi občasni dom, je prepričan, da ima odlično vino in da bo počasi osvojil tako Španijo kot Slovenijo. »Nočem takoj zapičiti španske zastave in osvojiti države, ki ima svojo vinsko tradicijo. Osvojil jo bom počasi, z zelo dobrim vinom,« je opisal svojo strategijo. In ob tem dodal, da je presenečen, koliko Slovencev se zelo dobro spozna na španska vina. »Veliko kupcev natančno ve, kaj želijo, denimo točno določeno vino iz Rioje, kaj vem, recimo López de Heredia ali Vega Sicilia,« je presenečeno razložil. In dodal, da Vega Sicilia, ki v njegovi trgovini stane nekaj več kot sto evrov, ni njegov stil vina, saj je prepričan, da moraš biti za to, da ga piješ, najmanj španski princ. Njemu so ljubša bolj preprosta vina.
Tradicija olivnega olja in vina
Andres Cantón je iz Andaluzije. V njegovi družini je sicer bolj tradicija pridelave olivnega olja – kar nadaljuje tudi zdaj – a kaj, ko je kot Španec že kmalu spoznal čarobni svet vina. Svoj vinski okus je začel razvijati s petnajstimi leti. Tedaj mu sicer vino ni bilo všeč, šele na univerzi je odkril, da bi bilo vino lahko ena njegovih najljubših pijač. Zato je začel pokušati vina, ne le iz Španije, temveč z vsega sveta. »Ugotovil sem, da niti dve vini nista enaki, lahko sta podobni, a nikoli enaki. Zato se mi je zdelo, da je zelo težko, da bi imel svoje najljubše vino. Vse je odvisno od trenutka in razpoloženja,« je razložil.
Morebiti se je tudi zato odločil, da bo proizvajal svoje vino. Za zdaj se je odločil za dve vrsti: tempranillo in syrah. V obeh primerih je grozdje iz vinogradov na pobočjih Sierre Nevade in raste na višini okoli tisoč metrov. »Tam je vse leto sonce. To so vinogradi s pogledom na morje. Le pozimi je včasih malenkost snega.« Hribovje med Granado in Almerio ni najbolj znana španska vinska regija, a vinogradi so tam še tradicionalni in majhni, vinogradniki pa večino grozdja prodajo, tudi v tujino, celo v Francijo. Tako kot olivno olje večinoma prodajo v Italijo. »Vsako leto po trgatvi grem od vinograda do vinograda ter se z vsakim posebej pogajam, katero grozdje bom kupil. Nekateri vinogradniki se res posvečajo vzgoji grozdja, drugi ne, zato pazljivo izbiram, kaj bom kupil in kaj ne. Za dobro vino izbiram le najboljše. Ne kupujem vedno pri istih vinogradnikih, odvisno od letine in kakovosti grozdja,« je razložil strategijo kupovanja grozdja.
Prisega na enosortna vina
Nato z enologinjo iz Cordobe pridelata vino. »Zanimivo je, da Cordoba ni vinorodno območje, a imajo zelo dobre enologe,« je dodal. Svojo enologinjo je iskal štiri leta. »Nekaterim se zdi, da je predvsem moj syrah premalo barikiran, a meni je tak všeč,« je pribil svoj izbor okusa tempranilla in syraha. Vztraja tudi pri tem, da so njegova vina enosortna. »Zdi se mi, da če prideluješ vino iz več kot ene sorte grozdja, se igraš z okusom. Zato mi je trenutno ljubše vino iz le ene sorte grozdja,« je svoj vinski okus razložil Španec. Na leto ustekleniči 75.000 steklenic. Lahko bi jih sicer več, saj je v regiji veliko grozdja, a se mu zdi trenutna količina še obvladljiva. Nekaj vina izvaža v Nemčijo, nekaj na Kitajsko. Ko pa se je zgodilo, da je Slovenija postala njegovo drugo domovanje, se je odločil, da bo svoje vino in špansko vino nasploh pripeljal tudi v Ljubljano. Tako zdaj v majhni trgovini na Trubarjevi cesti v Ljubljani lahko kupite ta odlični mehki in okrogli tempranillo ter malce bolj odločen syrah s pobočij visokih španskih gora nad sredozemsko obalo.