Gre za eno prvih vgradenj elektronskih sistemov v rastline, čemur raziskovalci pravijo »rastlinska nanobionika«. Z vgrajenimi nanodelci dobi rastlina nove, prej neobstoječe funkcije, razlaga Michael Strano, profesor kemičnega inženiringa na MIT in vodja raziskave.

»Žilna infuzija«

Špinača s pomočjo senzorjev oziroma nanodelcev uspešno zaznava kemične spojine tako imenovane nitroaromate, ki so pogosto sestavni del min in drugih eksplozivnih sredstev. Te senzorje s pomočjo »žilne infuzije« vdelajo v liste rastline. Ko je ena od nevarnih kemikalij navzoča v vodi, ki jo rastlina srka za rast, ogljikove nanocevke v listih oddajo fluorescentni signal, ki ga zazna oziroma prebere infrardeča kamera. Kamero lahko priključimo na računalnik, podoben pametnemu telefonu, ki uporabniku pošlje spletno pošto z opozorilom. Rastlina potrebuje kakšnih deset minut, da zazna molekule eksploziva iz podtalnice.

»Predstavljamo način, na katerega lahko premostimo komunikacijsko prepreko med rastlinami in ljudmi,« pravi Strano in dodaja, da bi lahko na podoben način rastline opozarjale na onesnaževanje narave in bližajočo se sušo. »Rastline se hitreje odzivajo na okolje. Veliko prej vedo, da bo suša, kot mi. V prsti in vodi namreč zaznajo tudi najmanjše spremembe. Če nam bo uspelo priti do vseh teh informacij, ki jih rastline imajo, bo to pravi zaklad,« je optimističen Strano.