Četudi je Kolektor Koling že pred časom zasadil prvo lopato in začel graditi dodatni izvlečni tir med Luko Koper in Dekani, bo slovesnost ob začetku teh gradbenih del šele čez slaba dva tedna. Investitorji in izvajalci, torej država skupaj s konzorcijem Cestnega podjetja Gorica, Kolektor Kolinga in CGP, so nameravali slovesnost z visokimi govorniki prirediti minuli petek, a se je zaradi drugih neodložljivih obveznosti po naših podatkih ne bi mogel udeležiti premier Miro Cerar.

Njegova navzočnost je vsekakor zaželena (drugače od, denimo, prisotnosti predstavnikov Luke Koper, ki vabila na slovesnost niso prejeli oziroma so ga šele kasneje, ko je bila slovesnost prestavljena), saj vlada pojmuje izvlečni tir kot začetni del svoje paradne investicije, drugega tira. Začetek gradnje izvlečnega tira je, četudi taka praksa ni v navadi, pozdravil celo predsednik državnega zbora Milan Brglez.

Povečanje zmogljivosti proge?

»Z gradnjo izvlečnega tira se bo povečala prevozna zmogljivost obstoječega železniškega tira, dokler ne bo narejen in v uporabo predan drugi tir,« so nazadnje zapisali v Kolektorju, ključnem delu konzorcija, ki gradi izvlečni tir. Na direkciji za infrastrukturo celo navajajo, da izvlečni tir predstavlja prvi kilometer drugega tira med Divačo in Koprom, z njim pa se bo povečala zmogljivost proge z 82 na 85 vlakov na dan. Dobrega 1,2 kilometra dolg odsek tira med Koprom in Dekani bo omilil ozko grlo na železniškem omrežju in pristanišču olajšal pot v notranjost države, trdijo. Toda vse to pravzaprav ne drži.

Enotirna železniška proga med Koprom in Divačo, ki vodi skozi majhne, na pečini zgrajene zaselke v obalnem zaledju ob strmih nasipih, je, kot vemo, edina povezava našega tovornega pristanišča z notranjostjo. Po njej lahko vlaki vozijo izključno enosmerno in to dejstvo se spremeni šele za Divačo, ko se proga razširi. Z večanjem pretovora v Luki Koper je kapaciteta te enotirne železnice seveda izjemno problematična in to je tudi ključni razlog, zakaj, kot se strinjajo vsi – od gospodarstvenikov, predstavnikov Luke Koper in Slovenskih železnic do predstavnikov vlade – je drugi tir oziroma povečanje kapacitete železnice absolutno nujno potreben.

Izvlečni tir je po drugi strani nekakšen izvoz iz Luke Koper. Delavci v pristanišču tovorne vlake naložijo v ranžirni postaji, od tam pa po izvlečem tiru nato ti vlaki odpeljejo. Z gradnjo novega izvlečnega tira, ki povezuje tovorno postajo na Serminu z obstoječim tirom Koper–Divača, se bo tako resnično povečala kapaciteta proge, toda le na izjemno kratkem delu proge v dolžini 1,2 kilometra med pristaniščem in Dekani.

Nadaljnjih 25 kilometrov enotirne trase bo tudi po tem, ko bo končan in v uporabo predan izvlečni tir, predstavljalo ključno ozko grlo železnice. Z zgrajenim dodatnim izvlečnim tirom bodo vlaki sicer iz Luke Koper res lahko odpeljali nekoliko prej, a bodo nato namesto v Luki Koper za nadaljnji prevoz tovora pač po potrebi čakali pri Dekanih.

Več vlakov na tirih, enako na cilju

Tako zadevo razumejo tudi v Luki Koper, kjer se ne strinjajo z diskurzom vladnih predstavnikov in investitorja. Dokler ne bo na vsej trasi zgrajen dodaten tir, vlaki torej na cilj ne bodo prispeli niti minuto prej, niti jih tja ne bo prišlo več kot sedaj. »Navsezadnje gre tudi za dva finančno ločena projekta, ki imata vsak svoje gradbeno dovoljenje,« še opozarjajo v Luki Koper. So eni najglasnejših kritikov načina izvedbe projekta drugega tira in so že večkrat z različnimi oblikami pritiska poskušali državo prisiliti k njegovi pospešitvi.

Luka Koper pri projektu gradnje izvlečnega tira ne sodeluje, sodelujejo pa Slovenske železnice oziroma njihovo podjetje SŽ – Infrastruktura, ki je kot upravljalec slovenskega železniškega omrežja zadolženo za koordinacijo in nadzor gradnje. Slovenske železnice v nasprotju z Luko Koper niso eden izmed kritikov načina izvedbe projekta drugega tira (gradnja v sklopu javno-zasebnega partnerstva, pri čemer zasebni partner še ni znan), nasprotno, državne aktivnosti podpirajo. Zato bodo domnevno sodelovali tudi na slavnostni prireditvi, ki jo bo organiziral investitor (uradno pa tega, ali so med povabljenimi gosti, v Slovenskih železnicah niso želeli povedati).

Anja Hreščak