Zdravstveni inšpektorat je letos do konca septembra preveril vzorce 67 prehranskih dopolnil in ugotovil, da je bilo nevarnih pet vzorcev. Pri štirih dopolnilih za povečanje spolne moči (po poreklu iz Velike Britanije, Kitajske, Latvije in Češke) je bila dokazana prisotnost sildenafila oziroma njegovih analogov, pri enem (prehransko dopolnilo rastlinskega izvora po poreklu iz Velike Britanije) pa presežena mejna vrednost za svinec. Čeprav na prvi pogled pet vzorcev ni veliko, pa dobrih sedem odstotkov pomeni, da je nevarno kar vsako štirinajsto prehransko dopolnilo.
Še bolj skrb vzbujajoč je podatek, da število nevarnih dopolnil iz leta v leto narašča. V letu 2014 so inšpektorji vse leto ugotovili le eno sporno dopolnilo, lani pa tri. Pri vseh treh, šlo je za prehranska dopolnila na osnovi zelišč po poreklu iz Indije, je analiza zaznala presežene vsebnosti težkih kovin – svinca oziroma živega srebra.
Po ocenah zdravstvenega inšpektorata sta najbolj problematična zavajajoče oglaševanje in označevanje, predvsem prek spletnih strani. Zdravstveni inšpektorat je namreč v prvih devetih mesecih letošnjega leta pri 204 pregledih v kar 17 odstotkih primerov ugotovil neskladnost pri oglaševanju prehranskih dopolnil, 17 odstotkov pa je bilo tudi primerov zavajajočega označevanja, kar pomeni, da je oglaševalec izdelku pripisoval lastnosti preprečevanja, zdravljenja ali ozdravljenja bolezni, česar pa zakonodaja ne dopušča.
Za katera prehranska dopolnila gre, kdo so kršitelji in kakšne sankcije so jih doletele, nam v inšpektoratu niso znali povedati, saj morajo, kot so dejali, najprej preveriti, ali so postopki že končani.
Nadzor je po zagotovilih inšpektorjev dober
Krovna živilska zakonodaja določa, da morajo biti vsa prehranska dopolnila varna za uživanje, kar pomeni, da živila ne smejo vsebovati snovi v taki obliki in količini, ki bi predstavljala tveganje za zdravje ljudi. Za zagotavljanje izpolnjevanja zahtev je po pojasnilih ministrstva za zdravje v prvi vrsti odgovoren proizvajalec, delno odgovornost pa nosijo tudi vsi preostali členi v verigi – uvozniki, distributerji in prodajalci.
Uporabniki prehranskih dopolnil, zaskrbljeni nad učinkovitostjo nadzora, so nas opozorili, da ministrstvo za zdravje od avgusta 2013 ne sprejema več tako imenovanih prvih prijav za prehranska dopolnila in ne vodi seznama prehranskih dopolnil, ki so v prometu v Sloveniji. V zdravstvenem ministrstvu pojasnjujejo, da je sistem vodenja evidence zaradi naraščajočih prvih prijav (v letu 2012 jih je bilo že okoli 1200) postal nepregleden, ob tem pa glede na dejstvo, da vsi prijavitelji kasneje niso javljali sprememb, bodisi o umiku prehranskega dopolnila s trga bodisi o spremembah nosilca živilske dejavnosti, ni bil več odraz dejanskega stanja na trgu.
V zdravstvenem inšpektoratu zagotavljajo, da odprava seznama prehranskih dopolnil na njihovo delo ni imela vpliva. »V skladu z evropsko uredbo o higieni živil se morajo vsi nosilci živilske dejavnosti, ki v Sloveniji opravljajo kakršno koli aktivnost v povezavi s prehranskimi dopolnili, že vse od leta 2006 registrirati pri zdravstvenem inšpektoratu,« je pojasnila Andreja Mojškrc, inšpektorica svetnica v zdravstvenem inšpektoratu.
Kupcem, ki imajo po zaužitju prehranskega dopolnila neželene stranske učinke, kot so slabost, bruhanje, alergije in drugo, svetuje, naj čim prej obiščejo svojega zdravnika. Vsem uporabnikom predlaga tudi, naj obiščejo spletno stran Nacionalnega inštituta za javno zdravje, kjer so vzpostavili sistem Nutrivigilance, ki omogoča spremljanje neželenih ali škodljivih učinkov prehranskih dopolnil.
Zveza potrošnikov: Pamet v glavo
Marjana Peterman iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) opozarja, da prehranska dopolnila ob pestrem in rednem ritmu prehranjevanja trikrat do petkrat na dan ter ustrezni gibalni aktivnost, ki naj traja vsaj 40 minut na dan, sploh niso potrebna. »Ker je potrošnik pri oceni svojih potreb po prehranskih dopolnilih laik in se ne zaveda možnosti škodovanja organizmu s prekomernim jemanjem dopolnil, je pred njihovim uživanjem potreben posvet z zdravnikom, zlasti kadar ima oseba kronično bolezen. Zavedati se namreč moramo, da so prehranska dopolnila koncentrirana hranila in da vsako prekomerno enostransko prehranjevanje za zdravega človeka ni primerno,« opozarja Petermanova.
