Dogajanje v Mariborskem vodovodu je vzorčni primer, kako je vodstvena hobotnica župana Andreja Fištravca svoje poslovne lovke razširila nad vse občinsko premoženje in kako skušajo občinski vplivneži ustaviti preiskave spornih javnih naročil, pri katerih se je denar stekal v podjetja, ki so zelo blizu ljudem v županovem kabinetu.
Junija smo poročali, da je Mariborski vodovod s prirejenimi postopki oddal za več kot 105.000 evrov naročil za dobavo specialnih vodomerov. Dobavil jih je avtoprevoznik TI-EN Mitja Jamnik, ki ga kot prokuristka zastopa Marjeta Kristofič Jamnik, vodja kabineta župana Andreja Fištravca. Konkurenčne ponudbe je oddalo podjetje KLT v lasti očeta in brata Kristofič-Jamnikove, ki se z dobavo vodomerov sploh ne ukvarja.
Nadzorni svet vodovoda je po objavi člankov terjal pojasnila direktorja Danila Burnača. Nabava vodomerov je bila kaplja čez rob, se je v nedavnem pogovoru za Večer spominjal zdaj že nekdanji nadzornik Damijan Škrinjar. »Oba ponudnika sta družinsko tesno povezana z Marjeto Kristofič Jamnik, vodjo županovega kabineta. To kaže na zelo močno klientelistično ekipo v Mariboru, zame je to korupcijsko dejanje. Zelo jasno smo izpostavili nepravilnost, kar bi moral biti močan znak županu, da nekaj ni v redu. V njegovem osebnem interesu bi moralo biti, da bi izvedli revizijo. Zakaj ni reagiral? Lahko sklepam, da so v nečedne posle vpleteni vsi.«
»Župan ponižuje Maribor!«
Nadzorniki so na junijski seji naložili Burnaču, da mora sprožiti postopek izbora zunanjega revizorja, ki bo podrobno pregledal, kako se v vodovodu oddajajo javna naročila. To revizijo so sprva podpirali tudi v občinskem vrhu. A to je bila zgolj pretveza. Občine in župana ne zanima pregled spornih poslov, ki bi utegnili inkriminirati Kristofič-Jamnikovo in še koga. Zato so vsi, ki so kakor koli ogrozili položaj vodje kabineta župana in z njo povezanih podjetij, morali zapustiti svoje funkcije. Najprej je izpraznila kabinet podžupanja Melita Petelin, sledil ji je vršilec dolžnosti direktorja občinske uprave Damjan Lah.
Burnač je izbirni postopek najprej zavlekel v jesen, tako dolgo, da je mestna občina razrešila tudi vse moteče nadzornike in jih zamenjala z zvesto četverico. Predsednik nadzornega sveta je postal Simon Štrancar, zdaj direktor mariborske občinske uprave. »S tem, kar je oziroma česar ni naredil večinski lastnik, konkretno župan mesta Maribor, je bila Mariborskemu vodovodu in občanom storjena škoda. Ves Maribor je s tem ponižal,« je ogorčen Škrinjar.
Burnač nam je septembra še zatrjeval, da bo nov nadzorni svet izbor opravil na konstitutivni seji. Zdaj nam je sporočil: »Revizijo javnih naročil dela državna revizijska komisija, zato je nadzorni svet sprejel sklep, da ne bo izbora, ker sledimo načelu ekonomičnosti.«
Na načelo ekonomičnosti se sklicuje direktor, ki je na stroške javnega podjetja sprožil odškodninsko tožbo proti civilnodružbeno angažiranega upokojenca Rajka Kotnika in od njega terjal 100.000 evrov odškodnine zaradi domnevnih kršitev osebnostnih pravic javnega podjetja. Seveda je sodišče tožbo zavrnilo, zaradi česar bo moral vodovod v primeru pravnomočnosti sodbe Kotniku poplačati 3594 evrov sodnih stroškov.
Neresnice direktorja javnega podjetja
Vse prej kot ekonomična odškodninska tožba pa je obenem še vzorec Burnačevega načina zavajanja. Ko je nadzorni svet spomladi iz medijev izvedel za tožbo Mariborskega vodovoda, so od direktorja terjali pojasnilo, koliko bo to tožarjenje stalo podjetje. »Stroška ne bo, saj odvetnik Kac to dela zastonj,« jim je Burnač zatrdil na seji 11. maja. Pet mesecev pozneje je že imel drugačno zgodbo. 19. oktobra nam je namreč sporočil, da je odvetnik vodovodu izstavil računa v višini 172 in 734 evrov.
Burnača smo soočili z njegovimi nasprotujočimi si izjavami. »Odvetnik dela zastonj, ampak takse je moral plačati,« se je izgovarjal v četrtek. A tudi resnicoljubnost te njegove izjave je vprašljiva, saj znesek ne ustreza višini takse za sodni postopek, v katerem se terja odškodnina 100.000 evrov. Ta namreč znaša 1893 evrov. Resnico bomo pri Dnevniku kakopak poiskali. V skladu z določili zakona o dostopu do informacij javnega značaja smo zahtevali kopije računov odvetniških storitev.
