Komisija, ki jo je po našem pozivu imenoval rektor Igor Tičar, je ugotovila, da je »Teodor Lorenčič s svojim vodenjem na položaju glavnega tajnika na rektoratu nedvomno ustvaril sovražno in žaljivo delovno okolje, opisanem v 2. členu Pravilnika za zagotavljanje varovanja dostojanstva delavcev Univerze v Mariboru«.
Pričakovali smo, da se bo po skrajno obremenjujočih ugotovitvah komisije rektor Teodorju Lorenčiču takoj odrekel in s tem zaščitil ugled Univerze v Mariboru, a se je zgodilo nekaj povsem nerazumnega in hkrati ciničnega: rektor Igor Tičar je gospoda Lorenčiča imenoval na položaj pomočnika glavnega tajnika za odnose z javnostmi in promocijo. Človek, ki vzpostavlja »sovražno in žaljivo delovno okolje«, ki žali, ponižuje, ki je vulgaren, ki šikanira ženske, kot so zapisali zaposleni na rektoratu v omenjenem pismu, bo v imenu univerze komuniciral z javnostjo! Človek, ki resno načenja ugled univerze, bo skrbel za njeno promocijo! Ta gesta pove vse o odgovornosti rektorja Univerze v Mariboru. Rektor, ki bi moral biti prvi skrbnik ugleda akademske ustanove, ki bi bil dolžan zaščititi žrtve sovražnega in žaljivega ravnanja, je zaščitil storilca in mu namenil celo vodstveno delovno mesto.
Nekaj floskul o političnem preganjanju, o totalitarnem in revolucionarnem sojenju, ki da se mu dogaja, je bilo dovolj, da je Teodor Lorenčič izničil ugotovitve komisije, zaposlena, ki sta imela dovolj poguma, da sta na žalitve in njegovo sovražnost do zaposlenih opozorila, pa bosta izgubila svoji delovni mesti. Ni dvoma, da je za sramotno ravnanje v celoti odgovoren rektor Igor Tičar. A res zaskrbljujoče je, da se od tako spornega ravnanja ni distanciral Senat Univerze v Mariboru, ki bi moral delovati kot etična referenca in pozvati rektorja k odstopu.
Sandi Modrijan, tiskovni predstavnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije
