Podatki o obsežnosti gozdov v tej skandinavski državi so sicer različni (od 68 do 75 odstotkov), a če navedemo, da več kot 70 odstotkov Finske pokrivajo gozdovi in 10 odstotkov jezera ter preostale vode na kopnem, je jasno, da tako orjaška država pravzaprav nima velike površine za naselja. V državi, ki je 16-krat večja od Slovenije, živi samo okoli 5,5 milijona prebivalcev, od tega jih četrtina prebiva v Helsinkih oziroma v okolici tega glavnega mesta. Na Finskem je kar 233.320 kvadratnih kilometrov gozdov, ob tem pa še okoli 190.000 jezer in približno enako število otokov. Lesna industrija je tako tudi ena najbolj intenzivnih v deželi in obsega okoli 30 odstotkov finskega izvoza (menda okoli 20 milijard evro na leto), kar hkrati pomeni, da je Finska eden pomembnejših prodajalcev lesa v Evropi. Največ imajo mešanih gozdov, iglavcev, bora in smreke, veliko je brez. Najveličastnejša žival je rjavi medved, sicer pa ocenjujejo, da imajo v gozdovih šestdeset vrst sesalcev (tudi volkove in lose), 248 vrst ptic, več kot 70 vrst rib in ducat vrst plazilcev.
Država, ki je sicer velika za več kot dve Sloveniji, ima 1,3 milijona prebivalcev, od tega jih v glavnem mestu Talinu živi okoli 440.000. Estonija ima okoli 23.000 kvadratnih kilometrov gozdov. Podobno kot povsod na severu so najpogostejše drevesne vrste bor, breza in smreka. Približno 70 odstotkov gozdov uporabljajo v komercialne namene, gre večinoma za iglavce, preostali deli pa so zaščiteni. Okoli 40 odstotkov gozdov v Estoniji je državnih, kar pa se posla tiče, je tako, da hlodovino in lesene pelete iz svojih gozdov skoraj v celoti izvažajo.
Po nekaterih tujih spletnih podatkih ima naša dežela 12.547 kvadratnih kilometrov gozdov, po mnenju našega Zavoda za gozdove pa 11.845 kvadratnih kilometrov. V vsakem primeru smo pri vrhu, podobno kot pri številu traktorjev in številu kakovostnih nogometnih vratarjev. Petinsedemdeset odstotkov slovenskih gozdov je v zasebni lasti. Slovenija je lansko leto izvozila 2,303.153 kubičnih metrov industrijskega lesa, 1,488.684 kubičnih metrov hlodov za žago in furnir, 814.469 kubičnih metrov lesa za celulozo in plošče ter 379.503 kubičnih metrov lesa za kurjavo.
Prav zanimivo je, kako se v različnih medijih pojavljajo različne ocene, koliko ima Latvija gozdov. Od 40 do 60 odstotkov površine države. Po večini informacij je malce pred Švedsko, kar pa po površini ne pomeni tako veliko. Okoli 29.000 kvadratnih kilometrov. K temu gre dodati še 3000 jezer in 12.500 rek. Latvija, ki ima podobno število prebivalcev kot Slovenija, je trikrat večja od naše dežele. V pretežno iglastih gozdovih prevladujejo smreke in bori pa tudi breze. Pod njimi biva 159 vrst živali: medvedi, volkovi, jeleni, bobri, lisice, risi …
Na 234.850 kvadratnih kilometrih se razprostirajo švedski gozdovi. To pomeni 23. mesto na svetu po velikosti, v Evropi ima več gozdov samo še Rusija, ki pa seveda zbira svoja drevesa tudi zunaj Evrope. Leta 2014 je Švedska po podatkih Eurostata proizvedla več kot 70 milijonov kubičnih metrov okroglega lesa, kar je spet največ v Evropi, če odštejemo Rusijo. In, za lažjo predstavo, okoli 13-krat več kot v istem obdobju naša dežela. Švedska ima 10 milijonov prebivalcev, v lesnem gospodarstvu pa je zaposlenih 16.800 delavcev.
V Evropi je del najbolj gozdnatih držav v Skandinaviji, na severu in od Avstrije proti Balkanu. V tem drugem delu je tudi Bosna in Hercegovina, kjer naj bi bilo 25.599 kvadratnih kilometrov gozdov. Pravijo, da imajo 291 milijonov kubičnih metrov lesnih rezerv. V državni lasti je približno 81 odstotkov, v zasebni lasti pa 19 odstotkov gozdov. Bosanski strokovnjaki menijo, da lahko na leto proizvedejo okoli 5,351.000 kubičnih metrov lesnih proizvodov. Mimogrede, v nižjih območjih države rastejo hrasti in bukve, v višjih delih jelke, smreke in bori.
Severni sosedje se lahko pohvalijo z 39.600 kvadratnimi kilometri gozdov, pravzaprav številka dobi novo podobo, če dodamo, da je na okoli 84.000 kvadratnih kilometrih Avstrije kar 67.000 kvadratnih kilometrov gozdov, pašnikov, njiv in vrtov, ki jih večinoma obdelujejo družinska podjetja. Po podatkih Eurostata je Avstrija leta 2014 proizvedla okoli 17 milijonov kubičnih metrov lesa, približno trikrat več kot Slovenija. In glede na to, da ima nekaj več kot trikrat več gozdov, je to logično. Avstrija ima sicer bistveno več prebivalcev kot Slovenija – 9 milijonov.
Rusija s 144 milijoni prebivalcev ima v rokah kar petino vseh svetovnih gozdov ali drugače: Rusija ima 7,7 milijona kvadratih kilometrov gozdov. Posli, ki jih Rusi naredijo z lesom, so vredni okoli 18 milijard evrov letno, kar je po mnenju ekonomistov pravzaprav katastrofalen rezultat: v svetovni trgovini z lesom namreč držijo Rusi zgolj 4 odstotke poslov. Po podatkih Eurostata so leta 2014 v Rusiji proizvedli 203 milijone kubičnih metrov lesa, kar je manj kot ZDA, Kitajska, Brazilija in Indija, ki imajo veliko manjše površine gozdov.
Med prvimi desetimi so kar štiri države, ki so nastale iz Jugoslavije. In Črna gora s 6252 kvadratnimi kilometri gozdov (nekaj več kot polovico slovenskih gozdov) je seveda med njimi. Številka je nizka, ker ima država majhno površino – manjšo od 14.000 kvadratnih kilometrov. Kakorkoli že, v rezultatih Eurostata za leto 2014 je zapisano, da so proizvedli 915.000 kubičnih metrov lesa, kar je več kot petkrat manj od Slovenije. Velik del črnogorskih gozdov raste v nacionalnih parkih Durmitor, Lovčen, Biogradska gora in Prokletije.
Južni sosedje imajo na razpolago 24.901 kvadratni kilometer gozdov, iz katerih so leta 2014 po podatkih Eurostata dobili 5 milijonov kubičnih metrov lesa. Nekaj manj torej od Slovenije, ki ima sicer veliko manj gozdov. Lesna industrija tudi drugače ni paradni konj naše sosednje države, saj kmetijstvo, lesna industrija in ribištvo skupaj dosegajo zgolj pet odstotkov celotnega BDP-ja Hrvaške, je pa treba reči, da so v letu 2014 kar 65 odstotkov svoje proizvodnje prodali na tuje. Po podatkih iz leta 2014 je v hrvaški lesni industriji zaposlenih več kot 20.000 delavcev.
