Naj bo to opozorilo vsem, ki mislijo kričati na koncertu 9. novembra v Zagrebu. Bieber se je na oder v Manchestru sicer vrnil in nadaljeval koncert, a razen petja ni izustil niti besede več. Ni bilo spoštovanja, je pojasnil kasneje, ko se je umiril in verjetno ugotovil, da si njegovi feni, belieberji, ki so se na družbenih omrežjih strinjali, da je nesramen, vseeno zaslužijo pojasnilo. Sam namreč meni obratno, torej, da so nesramni njegovi oboževalci, večinoma najstnice ali še mlajša dekleta, ki, tako kot so to počele v času Beatlov, zakričijo, še preden Bieber reče b. In to kljub temu, da je zanje, tako on, prepotoval ves svet. Morda ima prav, morda pa jih vendarle ne razume tako dobro, kot mislijo. Njih, recimo jim 12-letne deklice, ki zaradi Bieberja še vedno dobivajo vročico, po svetu znano kot Beiber Fever. Njegove pesmi trkajo na vrata njihove romantične domišljije, s svojim razpošiljanjem ljubezni prek spleta in rednim, na vsako uro osveženim obveščanjem o tem, kaj počne, pa daje občutek, da bi bil lahko njihov fant.
»Privlači me, ker je lep,« pravi ena, druga: »Težko je najti človeka, ki bi bil uspešen, prijazen in tako pozoren do drugih kot on,« tretja pa, da je lušten in lepo poje. In potem pride zaljubljenost, nedolžna, ker je punca še premlada za kaj resnega, a dovolj stara, da jo Bieber, kot ugotavljajo pri reviji Psychology Today, prepriča s svojimi skladbami o brezpogojni ljubezni, sprejemanju in predanosti. Negotovi najstnici, ki se obremenjuje s svojo zunanjo podobo, je to, kot dodajajo, najlepša glasba za njena ušesa, dobesedno in preneseno, saj njegovo sprejemanje boža in krepi njeno samopodobo, ki je v prehajanju v puberteto skoraj pri vsakem dekletu prej nizka kot visoka.
Božji blagoslov in družbena omrežja
Bieber kljub vsemu jamranju na odru še vedno trdi, da ljubi svoje belieberje, ki so mu začeli slediti, ko je še kot najstnik opletal s svojo do zadnje podrobnosti izdelano frizuro. Ta je prišla kmalu po tem, ko se je leta 2007 ob takrat 13-letnega fanta iz Kanade na youtubu, kamor sta z mamo obešala posnetke njegovega petja, naključno spotaknil sedanji menedžer Scooter Braun. Iskal je nekoga drugega, a našel še nekaj boljšega. »Bog, dala sem ga tebi. Lahko bi mi poslal kristjana, krščansko založbo,« je pomolila Pattie Mallette, ko se je z željo, da iz njenega sina naredi svetovnega zvezdnika, nanjo obrnil Braun, ki je Bieberja hotel odpeljati na snemanje v Atlanto. Nekaj pomislekov je Pattie, ambiciozna mama, a zagreta kristjanka, imela, a ko so jo v cerkvi, v katero je zahajala, prepričali, da Braunove judovske korenine Boga ne bodo motile, je privolila in Bieberjev vzpon z božjim blagoslovom se je lahko začel. Komaj je Bieber z mamo v Ameriki razpakiral kovčke, že je prepeval z Usherjem in leto pozneje posnel prvi singel, One Time, vmes pa ob novem menedžerju, svojem telesnem stražarju Hughu Hesnyju ter Usherju in njegovem nekdanjem asistentu Ryanu Goodu pilil svojo zunanjo podobo. Nedolžni fantič, ki je bil videti, kot da je pravkar prišel od maše, se je transformiral v fanta z ulice, lepo frizuro pa so pospremile bejzbolske čepice, verige in kapuce.
Ko je odšla poštirkana frizura, je, kot se zdi, odšla tudi ljubezen do mladih oboževalcev. Še preden je 22-letnik, ki se je prekril s tatuji, zaradi spora s svojim nekdanjim dekletom, pevko Seleno Gomez, zaprl svoj račun na instagramu, pa je rekel stop tudi osebnim srečanjem z obiskovalci koncertov. Hitrih objemanj v zaodrju, četudi v izjemno nadzorovanem okolju in kljub temu, da so stala tudi po 2000 dolarjev, ni več, ker so ga »duhovno izčrpavala«, prav tako je izbrisal vse, kar je ustvaril na instagramu. In tega ni bilo malo. Šestega najvplivnejšega uporabnika instagrama je, dokler ni stisnil tipke briši, spremljalo 78 milijonov ljudi, na njem pa je objavil skoraj 3800 fotografij in videov. Ni pa Bieber, pametno, izbrisal svojega računa na twitterju, ki je poleg youtuba glavni dejavnik njegove globalne in tako dolgotrajne priljubljenosti.
Res je, da zna dobro peti in da njegove skladbe gredo hitro v uho. In res je tudi, da je njegova glasba rasla z njim, tako da se na zadnji album Purpose niso mogli s prevelikim negativizmom obesiti niti najhujši kritiki in da si ušes s tako intenzivnostjo kot nekdaj niso več pokrivali niti starši Bieberjevih oboževalk, torej najstnic, ki so vedno iskale svoje idole. A ključna za Bieberjev vzpon in njegovo večmilijonsko publiko so bila vendarle družbena omrežja in youtube. Izkoristil jih je za svojo promocijo, še preden so postali mainstream. Val youtuba je po obdobju videov, s katerimi je hotel doseči, da ga kdo opazi, zares zajahal, ko je na njem leta 2009 objavil singel One Time, leto pozneje pa je s svojimi komadi že presegel milijardo ogledov. Danes je ta številka višja od desetih milijard, pol milijarde klikov na youtubu pa ima že samo pesem One Time.
Istega leta kot youtube, maja 2009, je Bieber naskočil še twitter in s svojimi rednimi objavami, v katerih so ljudje tako rekoč v živo spremljali njegovo odraščanje, samo v sedmih mesecih dobil že milijon sledilcev. Ti so se do tega trenutka razmnožili na skoraj 90 milijonov, večina od njih pa, ker Bieberja spremljajo že od njegovega 14. leta, misli, da ga iskreno pozna. Oziroma da so, ker so mu sledili, tudi sami pripomogli k njegovi slavi in ga, skratka, soustvarili. Kako bi ga torej lahko zapustili? Svojega otroka boš pač imel rad ne glede na to, kaj počne. In tega »ne glede na« pri Bieberju ni bilo malo.
Nedolžnost so zamenjali ekscesi
Brisanje računa na instagramu in izpadi na koncertih, med katere spada tudi bruhanje na odru, so namreč le majhen del v seriji ekscesov, ki jih je v zadnjih letih, sploh med letoma 2012 in 2014, doživljal ali, bolje rečeno, netil Bieber. In to po vsem svetu. Na nemški carini je, ker ni imel primernih dokumentov, zapustil svojo opico, v londonski restavraciji je drugim jedcem kvaril apetit s plinsko masko na obrazu, v muzeju Anne Frank v Amsterdamu je za seboj pustil zapis, da upa, da bi bila belieberka, v ZDA pa se je norčeval iz temnopoltih.
Zaradi divjanja po Ontariu v Kanadi in na Floridi ter vandalizma v Braziliji, kjer je čečkal na zid več deset milijonov evrov vrednega hotela, se je hladil v zaporu, tožbo pa mu je prineslo tudi obmetavanje sosedove hiše z jajci v Kaliforniji. Vožnja v najetem lamborghiniju, s katerim je dirkal po ulicah Miami Beacha, mu je, ker je bil pod vplivom alkohola, marihuane in pomirjevala xanax, poleg tega pa se je upiral aretaciji in vozil brez veljavnega izpita, med drugim prinesla 500 dolarjev kazni ter obiskovanje tečaja za nadzorovanje jeze, deportaciji iz ZDA pa se je izognil. Američani, vsaj nekateri, so ga imeli dovolj, peticijo, da Bieberja pošljejo nazaj v Kanado, pa je podpisalo več kot 270.000 ljudi. Število podpisnikov je bilo dovolj visoko, da bi svoje mnenje o tej temi morala izraziti tudi Bela hiša, vendar Obamova administracija peticije ni komentirala. Bieber je tako ostal v ZDA in leta 2014 plačal še za škodo, ki jo je povzročil z metanjem jajc v vilo v Calabasasu. Sosedu se je opravičil z 80.000 dolarji ter spet hodil na tečaj za nadzorovanje jeze in zraven opravil še za pet dni družbeno koristnega dela, nato pa vzel slovo od Calabasasa in se preselil na Beverly Hills.
Posipanje s pepelom
V komaj 21 letih si je Bieber tako nabral kar nekaj dosežkov. Dobrih in slabih. Prodal je več kot sto milijonov izvodov plošč in postal eden od najbolje prodajanih glasbenikov na svetu, revija Forbes ga je kar tri leta zapored uvrstila med deset najvplivnejših zvezdnikov na svetu, s svojimi albumi (My World, Under the Mistletoe, Believe in Purpose) si je prislužil tri nominacije za nagrado grammy in enega grammyja celo dobil, posnel je dva koncertno-biografska filma (Justin Bieber: Never Say Never, Justin Bieber’s Believe), gostoval je v seriji Na kraju zločina in kot predan kristjan vedno vsaj malo promoviral tudi boga, »zaradi katerega sem sploh tukaj«. Za tiste dosežke, na katere ne more biti ponosen, pa se je, kot je v Ameriki običaj, javno pokesal. Na televiziji, seveda. Najprej se je opravičil v pogovornem šovu Ellen DeGeneres, nato pa se je pustil cvreti še kolegom v oddaji Comedy Central Roast, po naše Na žaru.
Posipanju s pepelom navkljub pa Bieberjevo iskreno prepričanje vendarle ostaja, da se je vedel kot vsak normalen 19-letnik, le da zanj veljajo drugačna pravila. »To je zaradi tega, kako je bila predstavljena znamka Justin Bieber. Bil sem pop zvezdnik, ki je bil čudovit, ki je imel lepo frizuro in podobo, ki ji je bilo nemogoče slediti. In ko se je zgodilo vse, kar se je zgodilo, so si ljudje rekli: 'Raztrgajmo ga.' Če bi Ghandija videli zvijati džojnt, bi bilo to popolnoma nekaj drugega, kot če bi ga zvijal Ryan Gosling. Ryanu Goslingu ne bi nihče težil,« je povedal v enem od intervjujev, v katerem je svojim oboževalcem in njihovim staršem položil na srce, da je zgolj človek. »Borim se, da se prebijem iz dneva v dan. In počutim se izoliranega. Si v hotelski sobi, povsod naokrog pa feni, povsod ti sledijo paparaci in postane intenzivno. Ko ne moreš nikamor in ničesar ne moreš narediti sam, postaneš depresiven. Tega ne bi želel nikomur.«
