Lastniki uspešnih tehnoloških podjetij nemalokrat uporabljajo iznajdljive (ali sumljive?) poslovne prakse za maksimiziranje dobička, nekateri pa po robu hodijo po drugačni poti. Med takšne spada tudi Elon Musk, idejni vodja in ustanovitelj podjetij Tesla in SpaceX, ki z (relativno) finančno dostopnimi potovanji na Mars in (link) povsem avtonomnimi avtomobili konstantno burita človeško domišljijo.
Kljub manjšim težavam v zadnjem letu je finančna slika Muskovega imperija še vedno osupljiva. Njegova tri podjetja, poleg prej omenjenih še SolarCity, so skupaj po navedbah Economista vredna skoraj 41 milijard evrov. Samo v letošnjem letu so v razvoj investirali deset milijard, približno toliko bodo konec leta znašali tudi prihodki vseh treh podjetij. Elon Musk je po zaslugi lastniških deležev v podjetju »težek« kar 13 miljard dolarjev, še navaja Economist.
Denar, dvigovanje vrednosti podjetja in kontrolni delež
Vsem Muskovim podjetjem primanjkuje likvidnega kapitala, ker ga konstantno vlagajo v razvoj, pri trošenju sredstev pa niso najbolj racionalni, kar občasno priznava tudi Musk. Tesla je med vsemi največje podjetje, SpaceX posluje najbolje, SolarCity pa je grdi raček skupine.
Podjetje, ki izdeluje strehe (a samo strehe?) iz sončnih celic, je trenutno zadolženo za dobrih 450 milijonov evrov, prodaja pa ne narašča tako hitro, kot si je Musk predstavljal. Zato si poslovnež, rojen v Južni Afriki, trenutno prizadeva, da bi Tesla skozi zadnja vrata po znižani ceni prevzela SolarCity in ga tako rešila pred bankrotom. A to bi hkrati pomenilo, da bi se vsaj nekoliko destabiliziral položaj Tesle na trgu in njene finančne situacija, zato Musk pred prevzemom potrebuje soglasje neodvisnih delničarjev.
V poslovnem vidiku se Musk, tako kot vsi giganti, sooča s tremi osnovnimi cilji: zbiranjem takoj dostopnega denarja, dvigovanjem vrednosti delnic podjetij in ohranjanjem kontrolnega deleža. Gre za zapleten postopek, ki v primeru Muskovih podjetij pomeni hojo po samem robu, če želi doseči vse troje.
Musk za dotok kapitala skrbi s posebnimi poslovnimi praksami
Elon Musk je pravi čarovnik pri zbiranju likvidnega denarja. Skoraj 6 milijard evrov je zbral s prodajo manjšinskih deležev v svojih podjetjih, nekaj časa sta Tesline delnice kupovala tudi konkurenta Toyota in Daimler, dodatnih sedem milijard evrov pa je Musk dobil na nenavaden, a zelo iznajdljiv način. Velik del je v podjetje prišel na račun predplačil kupcev za Tesline avtomobile in skozi različne finančne mehanizme, nekaj je tudi okoljskih kreditov in posojil iz naslova ameriškega državnega proračuna. Skupno gre torej za zavidljivo visok znesek, ki Musku omogoča nemoteno poslovanje podjetja.
Predvsem Tesla in SpaceX slovita po drznih napovedih poslovnih ciljev in letnicah, za katere vesta, da so nedosegljive, a se vseeno slišijo tako privlačno, da to na koncu niti ni pomembno. Tako visokoleteče napovedi o kolonizaciji Marsa v naslednjih 15 letih zelo uspešno poganjajo prodajo.
Rezultati so spektakularni. Investicijske banke napovedujejo, da se bodo prihodki iz slabih 6,5 milijard do leta 2020 povzpeli na skoraj 28 milijard evrov, kar je dobro desetletje nazaj uspelo le še velikanom Googlu, Applu in Amazonu. Zaenkrat napovedi bankam pritrjujejo, saj je Tesla prvič po letu 2013 zabeležila pozitivno četrtletje, ustvarili so 21 milijonov evrov dobička, čeprav so jim pri Bloombergu napovedovali novo četrtletje v rdečih številkah. Posledično rastejo tudi cene delnic in Muskov tvegani poslovni model še naprej funkcionira.
Sistem lahko vzdrži le, če bodo napovedi točne
Če se napovedi o rasti prodaje Teslinih avtomobilov ne bodo izpolnile (do leta 2018 jih želi prodati pol milijona letno, letos bodo prodali nekaj manj kot 100 000 avtomobilov) in če se mu bo ponovila katastrofa z eksplozijo rakete, se bodo podjetja znašla v likvidnostnih težavah. Musk bo tako prisiljen v prodajo lastniških deležev, da bo zbral zadosten denar, a bi se ob tem znašel v nevarnosti, da izgubi kontrolni delež v podjetjih. SpaceX je zagotovo varen (50 odstotkov delnic), pri Tesli (23 %) in SolarCityju (22 %) pa se hitro približuje (spodnji) meji.
Musk mora zato nadaljevati z bombastičnimi napovedmi, da bo vrednost podjetij na trgu še naprej rasla, sam pa bo z minimalnimi odprodajami delnic in povečanimi prihodki od prodaje lahko držal roko nad delovanjem vseh treh delov imperija. Nenazadnje si blamaže s PayPalom, ko so ga partnerji izrinili iz podjetja, zagotovo ne bo dovolil še enkrat.
Najbolj ekstravagantna stvaritev Elona Muska ni vesoljsko plovilo ali električni avtomobil temveč poslovni model, ki je lahko uspešen le, če vsa podjetja do potankosti izpolnijo zelo ambiciozno zastavljene načrte. The Economist je Muska opisal kot astronavta, ki kroži okrog Zemlje brez dobrega načrta za povratek na varna tla. Strmoglavljenje je pri Elonu Musku vedno le korak stran.
