Računalniška umetna inteligenca vse bolj prevzema opravila, ki jih ne zaupamo niti vsem ljudem. Najslavnejši primer so avtonomni avtomobili, ki po ulicah ameriškega mesta Pittsburgh, sicer za zdaj še v spremstvu dveh tehnikov, že prevažajo Uberjeve potnike. Pred časom je umetna inteligenca že pokazala, da zmore pisati novice, ki so povezane z analizo velikih količin zanesljivih podatkov. Pri tiskovni agenciji AP tako piše poročila o četrtletnih zaslužkih podjetij in to počne hitreje, kot bi lahko človek.

Kako zelo se zmore približati sposobnostim odločanja ljudi, je pokazala nedavna raziskava Univerzitetnega kolidža v Londonu, Univerze Sheffield in Univerze Pensilvanija. Raziskovalci so umetni inteligenci namreč dali nalogo presoditi 584 primerov, ki jih je obravnavalo evropsko sodišče za človekove pravice. Umetni inteligenci so pri tem dali dostop do dokumentacije v zvezi s primeri in evropsko konvencijo o človekovih pravicah. S pomočjo gradiva je pritrdila odločitvi sodnikov v kar 79 odstotkih primerov. Da bi preprečili pristranskost, so umetni inteligenci dali v odločanje enako število primerov kršitev konvencije in primerov, kjer kršitev ni bilo.

Umetna inteligenca kot pomočnik sodiščem

»Predhodne raziskave so uspešno napovedale izide sojenj na podlagi podatkov o vrsti zločina ali odnosa sodnika do določenih vprašanj, tokrat pa so bile sodbe prvič napovedane na podlagi analize besedila, ki ga je pripravilo sodišče,« je pojasnil soavtor raziskave Vasileios Lampos. Vodja raziskave Nikolaos Aletras ob tem opozarja, da kljub rezultatom ne verjame, da bo umetna inteligenca zamenjala sodnike ali odvetnike. »Menimo pa, da bi bila koristna za hitro odkrivanje vzorcev v postopkih, ki so privedli do posameznih odločitev.«

Lampos dodaja, da bi takšno orodje lahko pomagalo pri učinkovitosti višjestopenjskih sodišč, ki imajo veliko dela. Vendar še preden bi bilo orodje primerno za tako pomembne naloge, bi ga morali preizkusiti na še več primerih in s še več sodne dokumentacije.