Vsak lastnik kurilne naprave si bo po novem s spletnega seznama ministrstva za okolje in prostor lahko izbral dimnikarsko podjetje po lastni volji. Če seznama do 1. januarja še ne bo, bo izbira omejena na sedanje koncesionarje, ki bodo do zadnjega dneva letošnjega leta obdržali veljavno koncesijo. Posameznik se bo moral o novem dimnikarju odločiti v pol leta, do konca junija 2017, sicer bo dimnikarske storitve še naprej izvajal dotedanji koncesionar z veljavnim dovoljenjem za nadaljnje delo.
Kazen za izogibanje storitvam 60 do 100 evrov
Naslednjič bodo lastniki kurilnih naprav dimnikarja lahko menjali v prvi polovici leta 2018 in enako – do konca junija – tudi vsako naslednje leto. Pri tem bodo morali ob priklopu nove peči dimnikarju omogočiti prvi pregled in vpis v posebno državno evidenco malih kurilnih naprav, sicer pa dovoliti izvajanje dimnikarskih storitev, ki bodo v enakem obsegu kot doslej obvezne še naprej. Lastniku, ki ne bo poskrbel za redno pregledovanje, čiščenje in vzdrževanje peči, grozi kazen od 60 do 100 evrov. Zapisnik o izvedenem pregledu bo moral hraniti najmanj leto dni. Kdor bo svojo kurilno napravo nehal uporabljati, bo o tem pisno obvestil zadnje dimnikarsko podjetje, ki je imelo opraviti z njo. V primeru ponovnega zagona kurilne naprave pa bo spet potreben pregled, podoben prvemu.
Da recimo planinska koča na Robleku, osamljena kmetija in drugi oddaljeni konci podeželja ne bi ostali brez dimnikarja, izvedbe storitev ne bo smelo zavrniti dimnikarsko podjetje, ki bo imelo najkrajšo cestno povezavo do kurilne naprave. Bo pa to podjetje lahko zaračunalo dodatne potne stroške, če bo do uporabnika treba prevoziti več kot 25 kilometrov. V najvišje dovoljene cene dimnikarskih storitev, ki jih bo določila vlada, bodo namreč vključeni samo potni stroški za razdalje do 25 kilometrov.
Cena ne sme preseči 25,20 evra
Dokler vlada ne sprejme novih cen, dimnikarji ne bodo smeli računati več kot 25,20 evra (brez DDV) za uro dela pri uporabniku in ne več kot 25 centov za vsak dodatni kilometer (nad 25 kilometrov) vožnje. Zaradi navzkrižja interesov dimnikarskih storitev ne bodo smela opravljati podjetja, ki prodajajo, načrtujejo in izdelujejo male kurilne naprave.
Dimnikarji bodo morali imeti posebno licenco, ki niti časovno niti krajevno ne bo omejena in jo bodo izdajale upravne enote. Veljavnost licence bo dimnikar dokazoval s posebno dimnikarsko izkaznico, ki bo veljala deset let, lastnik kurilne naprave pa bo od njega lahko zahteval tudi dokazilo, da je zaposlen pri dimnikarskem podjetju z veljavnim dovoljenjem za opravljanje dejavnosti. Tako kot seznam pooblaščenih dimnikarskih podjetij bo tudi seznam licenciranih dimnikarjev objavljen na spletnih straneh okoljskega ministrstva.
Ker po novem nad kurilnimi napravami ne bodo več bedeli dimnikarski koncesionarji, temveč bodo zanje odgovorni predvsem lastniki, bo okoljsko ministrstvo okrepilo nadzor z dodatnimi inšpektorji in dopolnilo evidenco malih kurilnih naprav z osebnimi podatki uporabnikov, dimnikarjev in dimnikarskih družb.
