Po dveh mesecih izkušenj z mladoletnimi begunci ravnatelj novogoriškega dijaškega doma Dragan Kojić kranjskim staršem, ki so se uprli namestitvi mladoletnih beguncev v tamkajšnji dijaški dom, sporoča: »Strah je bil neutemeljen.« Ne pravi, da namestitev mladoletnih fantov ni prinesla nobene težave – tako kot jih prinese tudi namestitev drugih dijakov. A poudarja, da imajo za zdaj dobre izkušnje. Osmih fantov iz Afganistana, enega iz Sirije in enega iz Turčije medijem še ne želi izpostavljati, v njihovem imenu pa pove, da se tukaj počutijo varno, da obiskujejo program opismenjevanja in se vse bolj vključujejo tudi v družbo drugih dvesto sovrstnikov, ki bivajo v novogoriškem dijaškem domu.
Največje težave: nočni počitek in kajenje
Manjše težave so večinoma povezane s spoštovanjem hišnega reda in nočnega počitka ter skrbjo za zdrav način življenja. »Fantje prihajajo iz okolja, kjer kajenje velja za nekaj samoumevnega, tukaj pa se morajo privajati na hišni red, ki velja tudi za vse druge dijake,« eno od težav pojasni ravnatelj. Prav zato zdaj skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in lokalnim zdravstvenim domom za fante pripravljajo delavnice o zdravem načinu življenja in spolnosti. Zadovoljen je, ker po dveh mesecih bivanja lahko ugotovi, da pomislekov o njihovi namestitvi v dijaški dom ni več. »Nisem zaznal primerov ksenofobije, prav tako ne znakov nesprejemanja,« zagotavlja. Iz lokalne skupnosti dobivajo celo pobude, v katere dejavnosti bi lahko fante vključili. Nekaj preplaha je vendarle povzročila vest, da so k njim premestili fanta iz Turčije, ki naj bi bil v Postojni domnevno povezan s spolnim napadom. Fant je res bolj zaprt, težave ima s sporazumevanjem, a vključen je v vse dejavnosti in težav ni, pravi Kojić.
Niso jih osamili
Fantje skupaj s prostovoljci, njihovimi zakonitimi zastopniki, strokovnimi delavci, včasih pa tudi sami odhajajo na nogometne tekme, na bazen, v nakupovalna središča, na 400-urni tečaj opismenjevanja iz slovenskega jezika na ljudsko univerzo… »S slovenščino se fantje spoprijemajo počasi. Nekateri že zelo napredujejo, drugim gre počasneje, a zanimanje zanjo je. Njihov dan pa poteka tako kot pri drugih dijakih, jutranje vstajanje, odhod v šolo, privajamo se na popoldanske učne ure, v prostočasne dejavnosti pa so se že zelo vključili, zanima jih predvsem šport,« pojasni socialna delavka Helena Kragelj, ena od petih strokovnih sodelavcev, ki vsak dan, tudi ob koncih tedna, med 7. in 23. uro skrbijo za mladoletne begunce.
Kojić večkrat dobi vprašanje, ali bodo fantje, ki so danes stari med 15 in 17 let, v Sloveniji tudi ostali. »Za zdaj pobegov in prebegov ni bilo. Fantje se tukaj dobro počutijo in to je tudi tista osnova, ki daje možnost, da ostanejo,« pravi.
Nastanitev mladoletnih beguncev brez spremstva v novogoriški dijaški dom (in dom v Postojni) je državni pilotni projekt. Kojić pravi, da so rezultati dobri, da na morebitni sprejem že čakajo novi fantje, da pa bo država na koncu odločila, kako naprej. Poudarja pa, da je zadnja, socialna faza vključevanja dolgotrajen in kompleksen proces, ki lahko traja več let in je neločljivo povezan tudi s trgom dela.
