You Want it Darker je album, ki ni prežet z odnosom do življenja, temveč z odnosom do smrti. Med njima Cohen ne dela nobenih bistvenih razlik. Oboje tolmači enako, s podobnimi metaforami, le da z vedenjem nekoga, ki se morda naslednje jutro ne bo zbudil. Če nam je nekje od albuma Dear Heather (2004) ali celo od pesmi Tower of Song (1988) naprej govoril, da staranje ni za mevže, je tokrat bolj spravljiv, na trenutke morda celo preveč. V tem tiči edina prava zamera elegantnemu albumu: pretirana ponižnost, ki mu v odnosu z onostranstvom ne pritiče. Zakaj? Preprosto zaradi tega, ker je Leonard večji od življenja, večji od skupka religij, ki jih je sestavil v svoj univerzalni molitvenik zunajčasnosti in dostojanstva. Kajti če se dobro poglobimo v njegovo poezijo, je življenje vedno tolmačil kot prehodno romanco na prepihu modrosti in izkušenj, (ljubezenskih) vzponov in padcev. V nasprotju z večino njegovih kolegov je bil njegov blues le bolj navzet s cigaretnim dimom in nikdar plitko sondiran.
Tudi tokrat ni prav nič drugače, le da je poprejšnji optimizem močno prepojen z ironijo nekoga, ki se je odločil poravnati račune na tem svetu (Leaving the Table), preden se za vselej poslovi (Travelling Light). Cohen namreč noče nikomur ostati nič dolžan, zato pikre verze nameni tudi religijam, ki naj bi temeljile na ljubezni, a povzročajo le gorje in nič drugega. Ve, da nas je Jezus pustil na cedilu (»a million candles burning for the help that never came«), a se hkrati tudi boji, kaj, če sploh kaj, ga bo pričakalo na drugi strani (Steer Your Way), saj se je odločil obrniti hrbet tako angelom kot demonom; dvom o božanskem je vseprisoten (It Seemed the Better Way). Tudi nekega soglasja med versko-političnimi nasprotji ne pričakuje več (Treaty); raztresenega strupa na vse strani je enostavno preveč. Ta se vpija v telesa brez kože in razjeda naprej. Dileme pa ni več, kar se tiče erotičnih vragolij. Cohen samoironično priznava, da je zver udomačena (On the Level) in pripravljena na soočenje z neizogibnim. Do takrat bo morda sprejel še kakšno modrost, ki mu pride nasproti, a jo bo obdržal izključno zase, da mu ne bo dolgčas na poti onkraj.
You Want it Darker ima po zvočni plati vse, s čimer nas je Leonard Cohen prepričal v toku kariere. Odtenki se mešajo, šepetajo iz ozadja, včasih z izrazitejšimi (country, gypsy), drugič z bolj recitalnimi podtoni. Album kot celota je serial refleksij in premišljevanj o prehojeni poti, bogat z emocijami in brez prostora za patetiko. Na trenutke zmoti le nekoliko pretirana skromnost, a to so že malenkosti. Leonard Cohen na njem do svojih uspehov in napak pristopa brez evforije ali obžalovanj. Ostaja zaljubljen v življenje, a ga ni strah smrti. Do takrat pa bo zvrnil še kakšno skodelico kave in si privoščil cigareto.
