Angležinji Georgina Chapman in Keren Craig sta se spoznali na Chelsea School of Art and Design, vodilni britanski akademiji za lepe umetnosti. Danes je njuna modna znamka Marchesa ena najbolj priljubljenih na rdečih preprogah po vsem svetu, Chapmanova, poročena s filmskim producentom Harveyjem Weinsteinom, pa velja za lepšo polovico enega najmočnejših newyorških parov.
Skromni začetki v Londonu
Začeli sta z osmimi prefinjenimi, z domišljijo ustvarjenimi oblekami in ambicioznim, precej tveganim poslovnim modelom: z luksuzno, zelo drago modno znamko, usmerjeno izključno na ženske večerne obleke in oblačila za posebne priložnosti. V pičlih dvanajstih letih sta prišli do dvanajstih kolekcij, štirih izvirnih, štirih z imenom Notte (koktajl obleke za mlajše), dveh linij poročnih oblek, dveh linij ženskih torbic, pred kratkim pa sta na trg spravili še čevlje in nakit. »Ko sva začeli, je imela takšen koncept le peščica modnih oblikovalcev,« pravi Chapmanova. »Slavnostne obleke sva uporabili kot marketinško orodje, verjeli sva, da naju bodo z uspešnim prodorom na rdeče preproge opazili.« Uspelo jima je, vseeno pa je morala Marchesa kot prva modna hiša, ki je ustvarila močno blagovno znamko prek mode za slavne, zgraditi celoten posel z ničle.
Iz skromnih začetkov v londonskem stanovanju sta se Chapmanova in Craigova na predlog ameriške verige prodajaln luksuznih modnih izdelkov Neiman Marcus preselili v veliko intenzivnejši New York. Najprej, v obdobju zagonskega podjetja, sta najemali šivilje, da so zanju šivale zunaj svojega delovnega časa. »Bilo je veliko več škripanja z zobmi kot glamurja,« se spominja Chapmanova. Tkanine sta barvali sami, v velikih umivalnikih v javnih pralnicah. Postopno sta ustvarili svojo kolekcijo in vzpostavili sodelovanje tudi s stilisti na zahodni obali Amerike. Kmalu so njune kreacije začeli prodajati v eminentni veleblagovnici Bergdorf Goodman na newyorški 5. aveniji. Do usodnega preboja je prišlo, ko se je na premieri romantične komedije Bridget Jones: Na robu pameti glavna igralka Renee Zellweger pojavila v Marchesini koktajl obleki brez naramnic. Za njunimi kreacijami je začela vzdihovati prva liga zvezdnic, od Jennifer Lopez, Sandre Bullock in Reese Witherspoon do Naomi Watts, Rihanne in Halle Berry.
Kognitivna obleka
»Na neki način Marchesina oblačila izpolnjujejo tiste ustvarjalne sanje, ki jih ima marsikatera ženska v mladosti, ko začne fantazirati o oblekah, plesih in očarljivih priložnostih,« pravi Linda Fargo, modna direktorica v Bergdorf Goodman. »V njih je nekaj pravljično občutljivega,« je dodala.
Newyorški Met Gala je najpomembnejša modna prireditev na svetu, nekakšna podelitev oskarjev modne industrije, na kateri je najpogostejše družabno vprašanje: »Koga nosiš?« Na letošnjem gala dogodku je morala manekenka Karolina Kurkova na to vprašanje odgovarjati z nenavadnim odgovorom – Marcheso v sodelovanju z IBM Watsonom. Njena snežno bela »kognitivna« obleka je bila pokrita s cvetovi iz tkanine, v katerih so bila skrita svetila LED, ki so s pomočjo Watsonove analitične tehnologije ves čas spreminjala barve. Inovativni spoj visoke mode in visoke tehnologije je bil utemeljen na povezavi čustev z barvami in robotskem prepoznavanju čustev v besedilu.
Watson je IBM-ova platforma za umetno inteligenco, kognitivni računalniški sistem, ki razmišlja in se uči podobno kot človek ter je sposoben spremeniti velike količine podatkov v uporabno informacijo. Pri obleki na newyorškem dogodku je občutke, ki so jih izražali sledilci Marchese na družbenem profilu, spreminjal v nenehno spreminjajočo se barvno paleto. Med prireditvijo je obdeloval tvite, ki so se nanašali na dogodek, in glede na izražene občutke spreminjal barvo svetil LED na obleki. Rožnata je izražala radost, koralna barva je bila za strast, svetlo turkizna je pomenila navdušenje, barva sivke je označevala radovednost, maslena barva pa drznost. »Za naju je to pomenilo priložnost, da ustvariva nekaj, česar sicer ne bi mogli,« je povedala Keren Craig.
Moda sicer ni področje, na katerem bi informacijska tehnologija sprožala takšne revolucije kot na primer v avtomobilski industriji, bančništvu in na področju zdravja. Še največ obeta razvoj interneta stvari (IoT) oziroma s spletom povezanih oblačil (nosljive tehnologije). Vseeno se dogaja: Luis Vuitton na primer uporablja ultrazvočno lepljenje, da dobi močne, povsem ravne šive, Watson pa pomaga North Faceu, ameriški znamki oblačil za rekreacijo na prostem, pri izboljševanju maloprodajnih dejavnosti.
