Čeprav je grška dolžniška kriza po lani sklenjenem dogovoru o tretjem programu pomoči za državo izginila iz medijske pozornosti, še zdaleč ni rešena in je zgolj odložena. Trenutno trojica upniških institucij (evropska komisija, Evropska centralna banka – ECB in Mednarodni denarni sklad – MDS) v Atenah skupaj z vlado izvaja drugo revizijo izvajanja reformnega programa Grčije. Sprejetje ukrepov za fiskalno in bančno konsolidacijo je bilo ob številnih drugih zavezah za privatizacijo državne srebrnine in reformo pokojninskega sistema pogoj upnikov za lansko sklenitev dogovora o novi pomoči Grčiji.
Upniške ustanove zdaj pred dodelitvijo vsakokratne tranše pomoči Grčiji – do leta 2018 bo država lahko dobila do 86 milijard evrov pomoči – preverjajo, ali se vlada Aleksisa Ciprasa drži reformnih obljub. Doslej je Ciprasova vlada zaveze izpolnjevala, kar je včeraj s sprostitvijo plačila druge tranše pomoči, v višini 2,8 milijarde evrov, potrdil tudi Evropski stabilizacijski mehanizem (ESM). S to pomočjo je Grčija od ESM prejela že 31,7 milijarde evrov pomoči iz tretjega programa, poprej pa so upniki za servisiranje grškega dolga plačali že 240 milijard evrov.
Pričakuje se preoblikovanje vlade
Po že sprejetem privatizacijskem načrtu, ki med drugim vključuje pristanišča in letališče, Grčija zdaj zamuja z odprodajo 17-odstotnega deleža v javni elektrodistribucijski družbi, saj ji nasprotuje minister za energetiko Panos Skourletis. Ker želi Cipras upniškim institucijam zagotoviti svojo reformno zavezanost, naj bi v prihodnjih dneh preoblikoval vlado.
Dosledno Ciprasovo izvajanje reform in varčevalnega programa je še eden od grških paradoksov. Cipras je namreč lani proti ponujenemu dogovoru z upniki izvedel državni referendum, ga dobil, nato pa je moral sprejeti še ostrejše varčevalne ukrepe. Zaradi vsega tega mu je zelo upadla javna podpora. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah je Sirizo krepko prehitela glavna opozicijska stranka Nova demokracija. »Sirizi javnomnenjske raziskave vedno kažejo poraz na volitvah, a na referendumih zmaguje,« Cipras odgovarja na vprašanje, ali je napovedano preoblikovanje vlade povezano s padajočo javnomnenjsko podporo. »Povrniti si moramo zaupanje trgov. Potrebujemo dolgo obdobje stabilnosti. Jasno sporočilo trgom je, da uresničujemo svoje zaveze in da bo ta vlada obstala do leta 2019.«
Želijo spet na finančne trge
A Ciprasu ne nasprotuje samo njegovo volilno telo, tudi v stranki obstajajo različne struje, ki načrtovane privatizacije ne sprejemajo z zadovoljstvom. Občasno sindikati, manjše stranke in upokojenci protestirajo proti vladnim načrtom, vendar je v glavnem družba precej resignirana.
In zdaj grški premier tudi za pomiritev javnosti iz rokava vleče karto odpisa grških dolgov, za katere se v mednarodnih finančnih krogih (še posebej v MDS) vendarle krepi prepričanje upnikov, da jih država nikoli ne bo mogla v celoti odplačati. V skladu z majskim dogovorom z evroskupino zdaj upnike poziva, naj Grčiji odpišejo del dolgov. »Mario Draghi bo tako dobil zeleno luč, da sprosti program kvalitativnega sproščanja Grčiji. Tako bodo trgi dobili znak, da spet lahko zaupajo grškemu gospodarstvu. Zdaj namreč bolj kot prej potrebujemo nove investicije, ki bodo gospodarstvu omogočile hitrejše okrevanje,« je dejal Cipras. Grčija si torej želi, da bi jo ECB sprejela v program kvantitativnega sproščanja, ko centralna banka kupuje državne obveznice, s čimer želi znižati obrestne mere in povečati količino denarja v obtoku. Vstop v ta program – želijo si ga v prvem četrtletju prihodnjega leta – bi utegnil po mnenju Aten služiti kot katalizator za vrnitev države na kapitalske trge. Grčija obveznic ni izdala vse od leta 2014.
