»Ta nadgradnja predstavlja zadnje stanje tehnike čiščenja odpadnih voda v svetu,« je ponosna na pravkar končano posodobitev čistilne naprave, ki jo danes slovesno odpirajo, direktorica javnega podjetja Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik Marjeta Stražar. »Gre za enega največjih ekoloških projektov pri nas, njegova vrednost znaša kar 15,5 milijona evrov,« poudarja direktorica in pove, da so denar za skupni projekt prispevale tako občine lastnice kot država, večino pa kohezijski sklad Evropske unije.
Za polna tri desetletja
Centralno čistilno napravo v Domžalah, ki čisti odpadne vode tudi na območju občin Kamnik, Mengeš, Cerklje na Gorenjskem, Komenda in Trzin, že 36 let upravlja javno podjetje Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik. V podjetju poudarjajo, da vsa leta sledijo najvišjim ekološkim standardom. Prav zato so se morali pred dvema letoma tudi lotiti temeljite nadgradnje, saj so se zavedali, da z zastarelo tehnologijo po letošnji uveljavitvi novih zakonsko predpisanih vrednosti tega ne bi več zmogli.
V sklopu nadgradnje so zgradili nove aerobne biološke stopnje, ki vključujejo tudi čiščenje dušikovih in fosforjevih snovi, ter nov vstopni objekt za sprejem večjih količin odpadne vode z ustreznim predčiščenjem. Nadgrajena čistilna naprava z zmogljivostjo 149.000 populacijskih enot bo tako lahko zdaj vsaj tri desetletja sprejemala odpadno vodo okrog 30.000 gospodinjstev, ki so priključena na kanalizacijski sistem, in greznične gošče ter blato malih komunalnih čistilnih naprav. Skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem bo čistila tudi odpadno vodo večine industrijskih virov z območja in tekoče odpadke. Z boljšim čiščenjem bodo odločilno prispevali tudi k izboljšanju stanja reke Kamniške Bistrice ter drugih vodnih virov in podtalnice, saj so vsi izpusti v reko pod mejnimi dovoljenimi vrednostmi.
Položnice bodo podvojene
Ker v procesu čiščenja odpadnih voda nastaja tudi bioplin, ki ga uporabljajo za proizvodnjo električne energije, bodo v javnem podjetju poslej sami pridobili tudi 2,6 milijona kilovatnih ur električne energije in tako pokrili več kot 90 odstotkov stroškov porabe električne energije, približno 140.000 kilovatnih ur energije pa bodo lahko oddali tudi v omrežje.
Z lastno proizvodnjo električne energije, kontroliranim in selektivnim sprejemom tekočih odpadkov in dodatnimi tržnimi dejavnostmi izobraževanja in svetovanja bodo pomembno pocenili tudi stroške storitve čiščenja za občane. A ti žal tega ne bodo občutili kot pocenitev, saj cen v javnem podjetju že polno desetletje niso spreminjali in so, kot poudarja direktorica Stražarjeva, že globoko pod slovenskim povprečjem, še manj pa ustrezajo stroškom nadgrajene čistilne naprave. Kot pravi, se bodo po prevzemu nadgrajene čistilne naprave povprečni mesečni stroški za čiščenje odpadne vode na gospodinjstvo predvidoma podvojili, in sicer s 4 na 8 evrov.
»S tem se bodo približali povprečni ceni in stroškom primerljivih čistilnih naprav v Sloveniji,« pojasnjuje Stražarjeva. K večjim stroškom prispevajo zlasti višji stroški najemnine, ki jo podjetje plačuje lastnikom prek amortizacije infrastrukturnih objektov in naprav (strošek omrežnine), deloma pa tudi veča poraba energentov in kemikalij za doseganje zakonsko predpisanih mejnih vrednosti (strošek storitve).
