V nedavni anketi so turiste v avstrijski prestolnici spraševali, na katero jed najprej pomislijo v zvezi z Dunajem. Velika večina je omenila dunajski zrezek, malenkost manj saher torto, še nekaj manj jabolčni zavitek, bistveno manj pa »tafelspitz«, ki ga z lepim slovenskim izrazom imenujemo tafelšpic. Na Dunaju so v hotelu Meissl & Schadn med drugo svetovno vojno zgolj kuhano govedino pripravljali na kar 24 različnih načinov, vrhunec ponudbe pa je bil prav tafelšpic, čeprav so tega prvič postregli menda v hotelu Sacher. Najbolj priljubljena jed cesarja Franca Jožefa in večine njegove družine je pravzaprav žlahtna različica tipičnega slovenskega nedeljskega kosila, sestavljenega iz goveje juhe, kuhane govedine, praženega krompirja in hrenove omake. Danes zapriseženi ljubitelji tafelšpica, ki mora biti pripravljen iz natančno določenega kosa mesa mladega goveda med vrhom stegna in repom, namigujejo, da najboljšega na svetu pripravljajo v ugledni dunajski gostilni Plachutta, a kdo bi vedel. Tafelšpic namreč celo na Dunaju v vsaki gostilni postrežejo malce drugače, čeprav naj bi bil osnovni recept povsod približno enak.